12. februar 1954 (št. 0205)
Transcript
12. februar 1954 (št. 0205)
Novo mesto, 12. februarja olenjski lisi Cena 10 din 1954 Stev. 6 Leto V . L a s t n i k i i n izdajatelji: Okrajni odbori S Z D L Č r n o melj, K o č e v j e i n N o v o m e s t a — Izhaja vsak petek. — Urejuje u r e d n i š k i odbor. — Odgovorni urednik T o n e G o š n i k . — U r e d n i š t v o i n u p r a v a : N o v o mesto, C e s t a k o m a n d a n t a S t a n e t a 25. — P o š t n i p r e d a l 33. — T e l e f o n u r e d n i š t v a i n u p r a v e 127. — T e k o č i r a č u n p r i N a r o d n i b a n k i v N o v e m mestu 616-T-181. — L e t n a n a r o č n i n a 480 d i n , p o l l e t n a 240 d i n , č e t r t l e t n a 120 d i n . —• T i s k a t i s k a r n a » S l o v . p o r o č e v a l c a « v Ljubljani. T e d n i k o k r a j e v Č r n o m e l j , K o č e v j e in N o v o mesto IĐ TEDNU DOTEDN M e d t e m k o v B e r l i n u niso p r i š l i še do nobenega v i d n e j š e g a u s p e h a , se ž e š i r i j o g o v o rice o zaključku konference z u nanjih ministrov štirih velesil. K a j t i M konferenčno mizo — tako v zahodnem kot v vzhod nem delu mesta, tako na pol j a v n i h kot n a tajnih sejah — se p o n a v l j a s t a r a p e s e m : v s a kdo tišči s svojim predlogom i n le m a l o j e p o s k u s o v p r i b l i ževanja k nasprotnemu stali šču. Zato je n a s p l o š n o v k o mentarjih o berlinski konferen ci precej r a z o č a r a n j a , k v e č j e mu š e n e k a j t o l a ž b e , d a je u s p e h ž e v t e m , d a so se š t i r j e z u n a n j i m i n i s t r i sestali in s t e m p r e m a g a l i o v i r e , k i so se že precej nevarno nagrmadile m e d V z h o d in Z a h o d . K a t e r e so p o g l a v i t n e z n a č i l nosti dosedanjih berlinskih r a z g o v o r o v / K o je v p r v i točki dnevnega reua Molotov pred l a g a l K o n f e r e n c o p e t i h — to rej z vključitvijo K i t a j s k e — za r a z p r a v l j a n j e o spiošnih mednarounih problemih, je Blodil z zahodne strani o d l o č n i » n e « . N a l a j n i s e j i so s e z n o v a v r n i l i n a to t o č k o i n M o l o t o v je. v z t r a j a l p r i s v o j e m , mnogi opazovalci — scveua izven konferenčne dvorane — p a so u g o t o v i l i , d a se p r v o t n a z a h o u n a c d i o v u o s t m a j e . Uri tanci i n Francozi M postali na kionjeui razširjeni konferenci, k i b i p o l e g K i t a j s k e vključila še druge azijske d r ž a v e , pred vsem obe K o r e j i , d a b i se l o t i li korejskega p r o b l e m a . F r a n coski zunanji minster Bidault p a j e b r ž p r i s t a v i l š e s v o j Ion t e k in n a v r g e l r a z p r a v o o I n dokini, kjer zaradi vztrajne H o S i M i n h o v e ofenzive posta jajo F a n c o ^ o m tia zelo v r o č a . A i i se bo M o i o t o v na to v a b o vjel i n d a ' b i dosegel svojo z a misel o sodelovanju Kitajske, pristal n a tako še bolj r a z š i r j e n e r a z g o v o r e ; a l i bo D u l l e s sledil popuščanju svojih dveh z a h o d n i h k o l e g o v — to s t a z d a j vpiuaatija, k i š e p u š č a t a p r a zen odgovor glede na prvo točko dnevnega reda berlinske konference. f e leto* v nacrtu milijonov din investicij Okrajni ljudski odbor v Črnomlju je na sobotni seji spr ejel jamstva za najetje kreditov — Železoiivarna in to varna učil naj bi se združili v novo tovarno za proizvod njo lahkih kmetijskih strojev — Bela krajina pozdravlja odlok Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS o prispev ku za pomoč gospodarsko nerazvitim predelom Pod vodstvom predsednika okrajnega zbora pro i z v a j a l c e v Jožeta Portuna je p r e t e k l i petek zasedal v Č r n o m l j u zbor p r o i z v a j a l c e v , k i je na c e l o d n e v n i seji i z č r p n o o b d e l a l š t e v i l n a v p r a š a n j a b e l o k r a n j s k e g a gospodarstva, poslušat poročila predstavnikov pod jetij i n sklepal o višini i n nujnosti investicij v letu 1954. N a s e j i so b i l i n a v z o č i z a s t o p n i k i v s e h v e č j i h belokranjskih kolektivov, predstavniki organizacij i n l j u d s k a p o s l a n c a A n ton Sušteršič ter Martin Zugelj. I n d u s t r i j s k i b i r o i z L j u b l j a n e sta z a s t o p a l a ing. Guštin i n ing. Kočar. S m o d n i m in vsestransko zanimivim s o d e l o v a n j e m so č l a n i z b o r a p r o i z v a j a l c e v določili smernice letoš.ijega razvoja gospodarstva v okraju. V s o b o t o sta o b a z b o r a o k r a j n e g a l j u d s k e g a o d b o ra Č r n o m e l j n a s k u p n i seji glasovala za jamstvo p r e d v i d e n i h kreditov, k i pomenMb p r e l o m n i c o v do s e d a n j e m gospodarjenju o k r a j a . N a seji O L O je b i l a sprejeta vrsta raznih odlokov i n sklepov, med n j i m i t u d i s k l e p , d a p o d p i š e O L O 25 m i l i j o n o v d i n k r e dita za gradnjo p o š t n e g a poslopja v Č r n o m l j u . e S k r b , k i so jo p o k a z a l i o d s v e t a N t i k a B e l j o p a v l o v i č a borniki Zbora proizvajalcev vidnim zanimanjem. Seznanil v Č r n o m l j u z a d n j i petek, čla j i h je z g l a v n i m i m i s l i m i ob n i o b e h z b o r o v p a n a s k u p s e ž n e a n a l i z e gjospodarskega n e m z a s e d a n j u O L O v soboto, s t a n j a , k i j e b i l a v z a d n j i h sodelo d a b i se B e l a k r a j i n a s s v o m e s e c i h i z d e l a n a ob Gospodarskega sveta j i m gospodarstvom vendarle vanju že z a č e l a r a z v i j a t i tako, k a L R S , Z a v o d a za p r o j e k t i r a n j e k o r z a h t e v a to n u j n o p o t r e v o d n i h i n n i z k i h g r a d e n j . I n ben d v i g n a r o d n e g a d o h o d k a dustrijskega biroja, Z a v o d a za mateiilala, Tek v o k r a j u , je r a z v e s e l j i v a i n r a z i s k a v o vzbuja r e s n i č n o upanje, da stilnega i n š t i t u t a iz M a r i b o r a gre t o k r a t zares. V s i č l a n . in r a z n i h k m e t i j s k i h s t r o k o v zbora proizvajalcev in za njakov. Izčrpno poročilo, k i stopniki industrijskih p o d j e t i j , o b s e g a 67 s t r a n i , p r e d s t a v l j a so s l e d i l i u v o d n e m u p o r o č i l u s t u d i j o o z a o s t a l o s t i B e l e k r a pi-edsednika G o s p o d a r s k e g a j i n e , h k r a t i p a izhod iz n j e - N i č m a n j ni z a p l e t e n a d r u g a t o č k a , k i oosega n e m š k o v p r a š a n j e . T u d i v tej se m e r i t a Zahod in Vzhod v srditih dvo b o j i h na j a v n i h i n t a j n i h s e s t a n k i h . Z a h o d n e d e l e g a c i j e se oiepajo sovjetskega predloga o s k l e n i t v i m i r o v n e pogodbe i n n e v t r a l i z a c i j i N e m č i j e , č e š d:t bi j o h o t e l a t a k o M o s K v a p r t o č i t n o dobiti popolnoma pod svoj vpliv. Molotov pa naspro tuje zamisli o v k l j u č i t v i z a r u žene Nemčije v evropsko obrambno skupnost. Ob teh o s n o v n i h z a p l e t i h p a se k o s a l a obe s t r a n i v b o l j a l i m a n j ž g o čih propagandnih govorih. K o so se po d v e h d n e h p r e k i n i t v e v s r e d o spet l o t i l i n e m š k e g a v p r a š a n j a in j e M o ' . c t o v p o l d r u g o uro b r a n i l svoje staro s t a l i š č e , j c D u i l c s p r i p o m n i l le to, da n i m a k a j n o v e g a p o v e dati, ker sovjetska stran t r m a sto v z t r a j a p r i s v o j e m . T u d i B i d a u l t in E d e n s t a zavrnila M o l o t o v a , t a k o d a n i s o motfli n a p r e j i n se o d l o č i l i , d a b o d o v četrtek nadaljevali na zaup n i h razgovorih. T a k o tudi tu kaj zaman iščemo razjasnitve. N e m a r a p a bo v e č s r e č e p r i n a s l e d n j i t o č k i , k i se j e lote vajo v petek — z razpravo o avstrijskem vprašanju. Vse povsod poudarjajo, da je to n a j l a ž e r e š l j i v p r o b l e m , č e bo seveda dovolj dobre volje na obeh straneh. A v s t r i j s k a dele g a c i j a je o d š l a s p r e c e j š n j i m i u p i v B e r l i n , posebno še, ker diplomatski komentatorji na p o v o d u j e j o , da si b o d o š t i r j e lunanji ministri prizadevali v s a j v tej t o č k i r a z v e s e l i t i s v e t % uspehom. N a m je odgovor n a to v p r a š a n j e p r i h r a n j e n d o n a slednjega tedna i n s tem t u d i ostala ugibanja v z v e i i z ber linsko konferenco. Da ne z a n e m a r i m o Se n a š i h j u ž n i h s o s e d o v , k i so t a t e d e n V R i m u i s k a l i p o v o vlado, m o r a m o povedati, da tudi novemu ministrskemu predsedniku S c r i b l vladne rojenice najbrž niso bile p r e v e č naklonjene. S i m b o l i č n e d e l a v s k e s t a v k e ob podelitvi mundata bivšemu večletnemu notranjemu mini stru v De G a s p e r i j e v l h v l a d a h 80 z e l o z g o v o r n e . N e v i h t o o b e t a j o tudi č r n i o b l a k i v v o d s t v u socialdemokratske stranke, iz k a t e r e s t a dva v p l i v n a M a n a o d s t o p i l a , d r a g i p a so z a g r o z i l i E ostavko v znak protesta za radi s o d e l o v a n j a s k r š č a n s k o d e m o k r a c i j o . C e p r e j ne, se bo treba v n a š e m z u n a i i j « p o < i t i < n e m pogledu spet p o b a v l t l z I t a l i j o ob prihodnji vladni krizi — In to m n o g i k m a l u na povedujejo. v : T Č ? * - ? . N a zadnj:i razširjeni seji uprav nega odbora O Z Z Kočevje smo zvedeli, da bo za d v i g kmetijstva v ok-.aju odobren kred-it 59 do 60 milijonov din. Kredit bo v glavnem porabljen za melioracije zamočvirjene zemlje. V K a r l o v i c i , kjer bo v prvem razdobju osuše no 30 ha travnikov, bo potrebno 2 milijona din, v F a r i ob K o l p i za osušitev 1C0 ha zemlje 4 m i l i jone. T u d i v ribniški dolini bi bilo treba osušiti okro* 230 ha z a močvirjene zemlje, vendar letos ni upanja, da bi tudi ti kraji dobili krcd.it za ta namen. Potrebno bi biil6 poprej ustanoviti vodovodne skupnosti, kot sta že ustanovljeni v K a r b v i c i in F a r i . V D r a g i pri Loškem potoku bo do najeli kredit 15 miHjonov din za gradnjo hleva za 40 glav go veje živine, za gradnjo silosa, z b i ralnika ža vodo in nakup 10 glav plemenske živine. Z a dograditev :metijskih objektov, zadružnih tavb in domov bodo najeli kre dite v Kočevju, R i b n i c i , Dobrepolju in drugod. V Sodražici bodo najeli kredit 2 milijona dinarjev za obnovo p a š n i k o v na T r a v n i gori. Zaradi neurejenih gnojišč in gnojničnih jam gredo na K o č e v skem vsako leto milijoni v izgubo. Letos upajo, da bodo s pomočjo kreditov zgradili vsaj 100 gnoj ničnih jam ter 50 silosov za živin- nega težkega gospodarskega stanja. N i k a k o r n i m o g o č e v kratkem članku povedati vseh glavnih napotkov, ki nakazujejo rešituv sedanjega s t a n j a B e l e k r a j i n e . Z a t o bo Dolenjski list seznanil bralce s porcCrlom Gospodarskega sveta i n sklepi zadnjeaa po svetovanja v Črnomlju v vrsti prihodnjih številk. deva okrajni plan investicij l e t o s 473 m l i j o n o v d i n . Za razvoj kmetijstva, ki mora v Beli krajini dvigniti proizvodnjo tako v d r ž a v n e m kot zasebnem lastništvu, p r e d v i d e v a n a č r t 118 m i l i j o nov d i n investicij. Z a turizem i n g o s t i n s t v o j e v n a č r t u 20 milijonov din, kar pa verjet no ne bo zadostovalo za v e č je u k r e p e n a t e m m o č n o z a ostalem podrelčju. N a č r t za d v i g obrtztiStva, zlasti p r e p o trebnih občinskih obrtnih de l a v n i c o b s e g a 85,000.000 d i n , z a v o d o v o d e , s t a n o v a n j a i n elek trifikacijo podeželja pa je predviđenih 183 milijonov dinarjev. N a zasedanju zbora proiz v a j a l c e v so v z b u d i l a p o s e b n o pozornost izčrpna poročila predstavnikov rudnika Kanižarica. Belokranjske železolivarne, tovarne učil, »Belsada«, tovarna pletenin »Belok r a j i n k a « i n s n u j o č e g a se n o vega podjetja za p r i d o b i v a n Ki) so r a E p n r v l j a l i o nuj je g r a d a š k e g a m ? r m o r j a . P o d j e t j a , k i s o d o r l e j b o l j po n o s t i i n v e s t i c i j , n j i h o v e m n a j izkoriščanju in dobna večjim obrtnim delav p a m e t n e j š e m nicam kakor n d u s t r i j s k i m t a k e m n a l a g a n j u , k i se bo k a i o b r a t o m , so p r e a l o ž i l a Z b o r u j n a j h i t r e j e o b r e s t o v a l o , i n v r a proizvajalcev tehtne n a č r t e , ; čalo skupnosti vloženi kapipoudarili, kako že letos d\ igrati proiz t a l , s o o d b o r n i k i vodnjo, izboljša tli kvaliteto d a l e t o s i n v e s t i c i j n e s m e m o izdelkov i n s tem dvigniti v e č d r o b i t i . I n v e s t i c i j e b o d o ' narodni dohodek v okraju. z a t o , v k o l i k o r b o d o d o d e l j e V prihodnjih številkah bomo; o problemih beiokranjsKih oodjetij izčrpneje poročali. Z a o d p r a v o d o s e d a n j i h orakih grl, i za povečanje proiz vodnje in prehod .na inI dustrijski n a č i n dela predvi n ČDITI ZA p\IIG KMETIJSTVA - 'METOM 1 VELIKO POiii sko krmo. T u d i za nakup 200 glav mlade plemenske živine bodo na jeli kredit. Majiji-i m e s k i k r e d i t a bodo šli za izboljšanje sadjarstva, to je za nakup prevoznih škropilnic in radnjo sadnih sušilnic. Z a nakup kmetijskih strojev so namenjeni razmeroma zelo majhni krediti. Zadruge se bodo p a č morale naj V Straži bodo že letos imeli vodovod Ž R E B A N J E novoletnih nagrad za predplačnike D O L E N J S K E G A LISTA bo še ta mesec. Več o tem v prihodnji številki tednika. Žrebanja se še lahko udeležite, če do 15. febru arja pošljete pol- ali celoletno naročnino. Uprava Dolenjskega lista V S t r a ž i so se r e s n o l o t i l i d e l za gradnjo krajevnega vodo v o d a . K a j t i S t r a ž a j e ž e sedaj m o č a n industrijski center, k i se b o š e r a z š i r i l , n i m a j o p a dobre pitne vode. N o v i vodo v o d bo o s k r b e l z z d r a v o v o d o Gornjo in Dolnjo Stražo, Jurko vas, V a v t o vas i n R u m a n j o vas ter i n d u s t r i j s k e obrate v S t r a ži. V o d o v o d bo s t a l o k r o g 19 m i l i j o n o v . G r a d i t i so g a z a č e l i ž e l a n i (po n a č r t u Projektiv nega zavoda v Lj,ubljani). Z a j e l i so i z v i r ob K r k i p o d cesto S t r a ž a — P o l j e ter n a k u p i l i c e v i in drugi potrebni material. Od i z v i r a bodo č r p a l k e gnale vodo Tudi gasilska društva ne morejo biti drugo kot socialistične organizacije N a plenumu okrajnega od b o r a S Z D L N o v o m e s t o 26. j a n u a r j a so č l a n i razpravljali tudi o stanju v gasilsrdh d r u štvih. n e k o iz.iemo m e d o r g a n i z a c i j a m i d a n a š n j e g a časa. V res n i c i p a se z a t a k o n e p o l i t i č nostjo v e l i k o k r a t s k r i v a j o z a grizeni politični nasprotniki socialistične graditve i n ljudje temne preteklosti. Sentrupertu je poveljnik gasilske čete človek, k i n i m a državljanskih pravic. Pod njcg o v i n . p o v e l j s t v o m so se u d e ležili gasilci v u n i f o r m a h cer k v e n e g a p o g r e b a , š l i so v c e r kev in na njegovo » k o m a n d o « so n a p r a v i l i š p a l i r i n p o z d r a v ž u p n i k u , k o je šel v cerkev. O d 2.600 a k t i v n i h č l a n o v g a silske organizacije je n a j m a n j 600 t a k i h , k i n i s o č l a n i n o b e ne m n o ž i č n e o r g a n i z a c i j e ! C e p o g l e d a m o p r e t e k l o s t teh » n e političnih« ljudi, bomo videli, d a so, p a š e k a k o , p o l i t i č n i , samo v nasprotnem smislu in d a j i m je n a j v e č k r a t g a s i l s k a o r g a n i z a c i j a k r i n k a za n j i h o vo reakcionarno delovanje. Veliko in odgovorno nalogo ima v socialistični d r ž a v i ga silstvo. T a organizacija z d r u žuje v svojih vrstah prosto v o l j c e , k i so v e d n o p r i p r a v l j e n i nesebično pomagati bližnjemu v nesreči, vedno pripravljeni zaščititi d r u ž b e n o premoženje. T o je p l e m e n i t a n a l o g a i n p r o stovoljna obveza gasilcev. R e či m o r a r r o , d a i m a j o p r i n a s gasilska d r u š t v a ž e s v o j o t r a dicijo in da uživajo priznanje delovnih ljudi in oblastvenih organov. D r u ž b a daje v z p o r e d no z g o s p o d a r s k o k r e p i t v i j o i z novUt n a l o č n i f t e v leta v leto v e č sredstev za O d 1, I. 1954 do 8. II. 1934 se o p r e m o g a s i l s k i h č e t , z a n j i Je n a r o č i l o na D o l e n j s k i list h o v o u s p e š n e j š o b o r b o p r o t i 805 n o v i h naročnikov, izmed e l e m e n t a r n i m n e z g o d a m , ker se z a v e d a , k a k o v e l i k o i n o d teh: gasil Naročnikov: govorno nalogo imajo ska d r u š t v a v naši d r u ž b e n i v okraju Črnomelj 296 P o s e b n o p o g l a v j e so g a s i l s t v a r n o s t i za č u v a n j e d r u ž v okraju Kočevje 91 ske p r i r e d i t v e oziroma gasil bene lastnine. v o k r a j u N o v o mesto 320 ske veselice, k i prevladujejo razne p o š t e v F L H J 77 P o l e g te p o z i t i v n e i n o d p r i p r i r e d i t v a h . L a n i so i m e l a v inozemstvu 21 govorne naloge, k i jo imajo gasilska d r u š t v a v novome V s e m n a r o č n i k o m s p o r o č a m o , g a s i l s k a d r u š t v a ž e p o s v o j i š k e m o k r a j u o k r o g 70 v e s e l i c . da p o t e č e rok za sodelovanje v t r a d i c i j i , i n v r s t e u s p e h o v po M e n d a sta b i l i s a m o e n a a l i novoletnem nagradnem žreba voJnem č a s u , pa o p a ž a m o v dve z d r u ž e n i s k u l t u r n i m spo nju 15. f e b r u a r j a 1954. K d o r želi p o s a m e z n i h g a s i l s k i h o r g a n i r e d o m , v e l i k o p a je b i l o » z d r u s pretepi. Navadno sodelovati p r i ž r e b a n j u , naj do z a c i j a h t u d i vse p o l n o n e g a ž e n i h ^ tega d n e v a n a k a i e pol — a l i t i v n i h , za d a n a š n j o d r u ž b e n o p r i d e n a t a k i h v e s e l i c a h d o š k o d l j i v i h o b r a č u n a v a n j m e d s a m i m i ga celolet-io n a r o č n i n o . Vse za s t v a r n o s t p o v s e m s i l c i , k i so n a s p r o t n e g a p o l i m u d n i k e ponovno n a p r o š a m o , p o j a v o v . M n o g o k r a t so n a š a mišljenja (primer d a n a š n j a gasilska d r u š t v a za tičnega da n a k a ž e j o zaostalo n a r o č n i n o . Za t o č i š č e l j u d i , k i se z d a n a š n j o O s t r o g p r i Š e n t j e r n e j u ) . U p r a v a D o l e n j s k e g a Usta je tudi materialna družbeno u r e d i t v i j o ne s t r i n i m i v a n j a j o , a l i p a so j i c e l o s o v r a ž s t r a n v e s e l i c . 70 v e s e l i c je d a l o 600.000 d i n dobička. ni. Funkcije v odborih takih okrog VREME društev so po n a v a d i m o n o p o l Pravih t o č n i h o b r a č u n o v z a z a č a s o d 12. d o 19. f e b r u a r j a s t a r e j š i h i n » u g l e d n i h « č l a n o v , p o s a m e z n e p r i r e d i t v e j e m a l o N : u t o p i l o L o n e s t a l n o v r e m e . za m l a d i n o n i rr.esta, š e m a n j i n se n e v e v e d n o , k o m u d o T e m p e r a t u r a b o p o d n e v i n a d za ž e n s k e . V u n i f o r m a h s o c i a n a š a j o n a j v e č k o r i s t i . V e l i k o 0", p o n o č i le l a h e n m r a z . Z a t o l i s t i č n e o r g a n i z a c i j e h o d i j o v je p r i m e r o v , k o b l a g a j n i k i g a društev samovoljno ho r a z e n s n e g a v t e h d n e h t u d i c e r k e v i n d e l a j o p a r a d e p r i s i l s k i h v e r s k i h obredih. Z a v s a k o ceno razpolagajo z d e n a r j e m i n p o dež. sojujejo velike zneske pri hočejo prikazati neko nepoli O k r o g 24. f e b r u a r j a b o p o ličnost g a s i l s k e o r g a n i z a c i j e , v a t n i m o s e b a m , a k o r a v n o je novno pritisnil mraz. Do 3. februarja e _J krediti oz v o b l i k i pomočr gospodarsko bolj razvitih okrajev, namenjene pred vsem dvigu proizvodnje v obstoječih obratih i n smotr n e j š e m u delu v njih. Razšir j e n a p r o i z v o d n j a p a naj bi ž e letos i n p r i h o d n j e leto z a poslila v Beli krajini 1000 novih delavcev in delavk, predvsem nekvalificiranede l o v n e sile. T a š t e v i l k a b i b i l a še višja, če b i č i m p r e j začeli dograjevati tudi prepotrebno železniško propo Črnomelj— Vrbovsko. O teh - i n ostalih prej znebiti starih dolgov za k u p v p r a š a n j i h ter belokranjskih ljene stroje, k i znašajo skupno nad n a č r t i h p a v e č v p r i h o d n j i h 35 milijonov dinar.ev. T u d i za š t e v i l k a h » D o l e n j s k e g a listam odplačilo tega d*/> >V>do zadruge potrebovale dolgoročen kredit. Z a gradnjo delavnic za galanterijske proizvode v predelih, kjer je raz vita d o m a č a obrt, so potrebe vsaj za 20 milijonov dinarjev kredita. K . O. Č r n o m e l j , s r e d i š č e partizanske Bele krajine, je bil v e š č a s narodnoosvobodilne vojne eno glavnih s r e d i i č upora. 18. in 19. februarja 1944 je zasedal v osvobojenem Č r n o m l j a Slovenski narodnoosvobodilni svet i n sprejel zgodovinske sklepe za nadaljnji razvoj ljudske oblasti. 19. februar bo poslej o b č i n s k i praznik Č r n o m l j a ; letos ga bodo p r v i č slovesno praznovalL V č e t r t e k 18. februarja z v e č e r bo v Prosvetnem domu slavnostna akademija, p o s v e č e n a spominu in 10. obletnici I. zasedanja S N O S ; hkrati bodo n a proslavi p o č a s t i l i tudi spomin na 150-Ietnioo prve srbske vstaje. Sodelovali bodo pevski zbori, orkester i n folklorne skupine. V petek, 19. februarja bo ob devetih dopoldne slav nostna seja Ljudskega odbora mestne o b č i n e v dvorani Prosvetnega doma, ob desetih pa bodo nad razpotjem pod gimnazijo odkrili spomenik d o m a č i n u J a n k u Starini, narod nemu heroju Bele krajine. Popoldne bo lutkovno g l e d a l i š č e igralo pionirjem in cicibanom, z v e č e r pa bodo č r n o m a l j s k i dijaki igrali dramo » N a s t r a ž i « . T a k o bo Č r n o m e l j letos p r o slavil 10. obletnico zgodovinskega zasedanja . SNftS, v e č j e prireditve, p o s v e č e n e spominu tega slavnostnega d o g o d k a « pa bodo letos v maju. Na s l i k i : eden izmed n e š t e t i h prizorov l i slavnih dni belokranjske prestolnice: m n o ž i č e n odhod prostovoljcev iS Š t a j e r s k e v partizane (leta 1944) to d r u ž b e n i d e n a r . P r i m e r j e v Knežji vasi pri Dobrniču, k j e r je d o b i l »posojilo« za plačilo davkov najmočnejši kmet! O uporabi gasilskih av t o m o b i l o v za v o ž n j o n a - v e r s k e o b r e d e srno ž e p i s a l i . P r i s r e č o l o v u na g a s i l s k i vesel ici n a V r h t r e b n j u so b i l e m e d d o b i t k i t u d i b e l o g a r d i s t i č n e »čr ne bukve« in pismo škofa Rozmana belogardistom med v o j n o . K d o i m a i n t e r e s , d a se taka literatura širi med ljud mi?' N a p a č n o b i bilo trditi, da niso gasilske organizacije ali gasilci na s p l o š n o t u d i po v o j n i d a l i č a s t e n p r i s p e v e k za čuvanje ljudskega premoženja. V e č i n o gradbenih stroSkov je prevzela kmetijska zadruga, ctstalo b o d o prispevala podjet j a : L I P , Ž e l e z n i c a , Gozdno go s p o d a r s t v o in Zi&ofond. Dela V t r e h l e t i h je b i l o v o k r a j u 71 v o d i o b č i n s k i ljudski odbor. p o ž a r o v , k i so p o v z r o č i l i 55 milijonov dinarjev škode, ga s i l c i p a so o b v a r o v a l i škode VODOVOD TUDI premoženje, vredno najmanj V SM0LENJI VASI 80 m i l i j o n o v d i n a r j e v . S a m o l a n i so g a s i l c i p r i p o ž a r i h o b S m o l e n j Č a n i so imeli star varovali lastnino, vredno nad n a č r t o preskrbi vasi z vodo ix 39 m i l i j o n o v d i n a r j e v . V e l i k o b l i ž n j e g a studenca nad vasjo. so g a s i l c i s a m i p o m a g a l i p r i L a n i so g a prinesli na dan, ga obnovi in graditvi gasilskih d a l i p r e v e r i t i in izpopolniti. S domov in zbiranju opreme. p o m o č j o Centralnega higien Gasilska oprema in naprave v s k e g a zavoda v L j u b l j a n i i n o k r a j u so v r e d n e n a d 60 m i o k r a j n e g a ljudskega odbora »o lijonov dinarjev. z a č e l i z d e l o m G r a d n j o vodi P r a v z a t o , k e r je p r o s t o p o s e b n i gradbeni odbor, v a voljno gasilstvo pomemben š č a n i p a pomagajo z delom i n činitelj v našem gospodar z v o ž n j a m i . Zajeli so vodo, je skem in d r u ž b e n e m življenju, s e n i p a ž e zgradili zbiralnik, ( N a d a l j e v a n j e n a 2. s t r a n i ) . k i i m a 130 kub. metrov. L e t o « b o d o morali izkopati Se jarke i n p o l o ž i t i c e v i od zbiralnike do k o n c a vasi. Vodovod sicer ne b o m o č a n , vendar bo zado s t o v a l za vso vas, zlasti ob s u š i , k o usahnejo vodnjaki. p r o s t o r i h k m e č k i h h i š a l i v n* P o l n zbiralnik bo imel dovolj zadostno o b n o v l j e n i h stavbah, v o d e z a 200 ljudi za dva mese kjer vsa k u r j a v a ne z a l e i e d o c a , za ž i v i n o pa imajo n a p a j a « sti. C e l o v n o v o m e š k i g i m n a z i l i š ć e . V a š č a n i so pokazali T e « j i sedijo v m n o g i h r a z r e d i h d i l i k o d o b r e volje ter m o č n o po j a k i d o s t i k r a t po ves dan o b l e m a g a l i z d e l o m in V o ž n j a m i . čeni v p l a š č e , pa se n a v z l i c k u r T a k o bo t u d i Smolenja ves že jenju tresejo od m r a z a . l e t o s preskrbljena z dobro pit C e bo m r z l a z i m a še t r a j a l a n o v o d o . i n vse k a ž e , da letos D o l e n j V s a k , pa tudi n a j m a n j š i n a s k i z belo odejo n i b i l o p r i z a - p r e d e k Dolenjske na p o d r o č j u n e š e n o , ponuja pa se še vedno oskrbovanja z vodo moramo nov sneg z m r a z o m — b i b i l o t o p l o pozdraviti. L j u d s t v o je pametno, da b i p o u k v i u m j u h v a l e ž n o svoji oblasti, k i ve p o d a l j š a l i . K e r p o n e k o d nimajo b r i g a za napredek zaostalih dovolj d r v za zadostno o g r e v a krajev i n vlaga denar v preponje p r o s t o r o v , m o r a m o m i s l i t i t r e b n e vodovode, vodnjake i n p r e d v s e m na zdravje o t r o k . podobno. V črnomaljskem in novomeškem okraju so šole zaprte N a posvetovanju upraviteljev osnovnih šol in ravnateljev gimnazij, k i je b i l o p r e t e k l i č e t r t e k v Č r n o m l j u , je b i l o m e d ostalim- sklenjeno, da bodo od 5. do 13. f e b r u a r j a zaprte vse iole v Beli krajini. Huda zima je z n o v a p o k a z a l a , v k a k o s l a bem stanju so n a š e š o l e . N a v zlic kurjenju m a r s i k i " šolskih sob s p l o h ne m o r e j o dovolj z a greti, k e r toplota s p r o t i uhaja skozi o k n a i n v r a t a . Mnoge š o le imajo slabe p e č i , m a r s i k j e pa so š o l e precej oddaljene od s t r a n s k i h vasi i n je n e v a r n o , da otroci med padanjem novega snega na poti ne b i o m a g a l i . U p r a v i t e l j i so p o r o č a l i , da p r i haja mnogo o t r o k v šole p r a v slabo o b l e č e n i h . Iz p o d o b n i h v z r o k o v je Svet za k u l t u r o i n p r o s v e t o v N o v e m mestu s k l e n i l , da od 4. do 11 februarja zapre v e š o l e v no v o m e š k e m o k r a j u . Z n a n o je, da so mno(?e r,snovne Sole na D o l e n j s k e m š e v e d n o v zesjlnib do zbiralnika nad S t r a ž o , o d k o d e r bo potem sama tekla k p o t r o š n i k o m . Zbiralnik ž e g r a d i j a Po n a č r t i h bodo gradili v o d o v o d v dveh etapah: n a j p r e j zajetje vodo, gradnja z b i r a l n i k a ter napeljava v Gornjo S t r a ž o i n v industrijske o b r a te, potem pa š e napeljava vode v d r u g e vasi. R a č u n a j o , da bo G o r n j a S t r a ž a najpozneje do 1. j u l i j a ž e preskrbljena s pit* no vodo. Sira- 2 D O L E N J S K I V z r o k e kaznivih dajani mladoletnikov iščimo v družini Kajveč kriminalnih delanj povzroča alkohol - Nož je Se vedno način medsebojnih obračunavanj - Iz slabih družin izhajajo kasnejši zločinci - 0 vzgoji veliko pišemo, premalo pa zanjo storimo O m l a d i n s k i v z e o j i -pri nas v e liko govorimo in pišemo, vendar samo vzgojo n a j v e č k r a t p r e p u ščamo vzgojitelje^ in staršem ter m o r d a še m l a d i n s k i m z a v o dom i n p o b o l j š e v a l n i c a m . T e m s l e d n j i m u s t a n o v a m po n a v a d i n a p r t i m o zlasti tislo m l a d i n o , k i je že z d r k n i l a na pot k a z n i v i h dejanj a l i t e ž j i h p r e s t o p k o v , to rej m l a d i n o , za katere prevzgojo nosi d r u ž b a še posebno v e l i k o odgovornost, P r i z n a t i je t r e b a , da je b i l a dosedanja s k r b d r u ž be kot celote za p r a v i l n o v z g o j o m l a d i n e š l b k i n nezadostna, n a j v e č k r a t iz o b j e k t i v n i h r a z l o gov, In da smo o njej sicer zelo veliko govorili i n pisali, premalo pa s t o r i l i za p r a v i l n o vzgojo. Ž a l o s t n a je r e s n i c a , da so k a z n i v a dejanja m l a d o l e t n i k o v po v o j n i m o č n o n a r a s l a . I n ne samo p r i nas, p a č Pa na s p l o š n o po v s e m svetu. A m e r i š k i č a s o p i s i se o b š i r n o b a v i j o skoraj v s a k o dnevno z mladinsko kriminalite to, k i je v bogati d r ž a v i pod k a p i t a l i s t i č n i m r e ž i m o m zavzela l e vse d r u g a č e n r a z m a h kot p r i nas. T o d a nas p r e d v s e m i n n a j bolj zanima pač naša mladina, mladina socialistične države, mladina, kateri gradimo nov d r u ž b e n i sistem, v k a t e r e m ne bo i z k o r i š č a n j a č l o v e k a po č l o v e k u , d r u ž b o svobodnih in ena k o p r a v n i h liudt. Za t a k o d r u ž b o p a je p o t r e b n o , da o d s t r a n i m o i z nje vse n e g a t i v n e pojav* i n z l a s t i p r i m l a d i n i , k i je b o d o č nost vsakega n a r o d a , je p o t r e b n o s p r a v i l n o vzgojo z a t r e t i vsa s l a b a nagnjenja, r a z v i j a t i pa vse dobre lastnosti. Z vzgojo m l a d i ne je p o t r e b n o z a č e t i v o s n o v n i c e l i c i d r u ž b e , to je v d r u ž i n i . a Osnovni v z r o k i mladinskega kriminala V Štirih dolenjskih o k r a j i h so l a n i s p l o š n a k a z n i v a dejanja ne k o l i k o u p a d l a , k a z n i v a dejanja m l a d o l e t n i k o v Pa n a r a s l a . V n o v o m e š k e m o k r a j u so l a n i k r i m i nalni organi in sodišča obrav n a v a l i k a r 90 p r i m e r o v k a z n i v i h dejanj m l a d o l e t n i k o v i n je tako v pogledu m l a d i n s k e g a k r i m i n a l a n o v o m e š k i o k r a j na 9 m e stu v S l o v e n i j i . Š t e v i l o dejanj je s i c e r n i ž j e kot p r e j š n j e leto, v e n d a r je t u d i sodnik za p r e k r š k e o b r a v n a v n i 70 p r i m e r o v ml-»dih k r S i l c e v z a k o n i t o s t i . K a z n i v a d e j a n i a m l a d o l e t n i k o v so p o s ° b n o številna g k d a imovine ( t a t v i n e i n v l o m i ) , zoper ž i v l j e n i e i n telo ( p r e t e p i i n p o b o j i ) , ter n r l m e i i nemoralnosti. Zelo veliko primerov kaznivih dejan' j " z a g r e š i l a s t a r e j š a m l a d i n a (od 18 -22 l e t ) . O b r a v n a v a n j e k a z n i v i h dejanj mladoletnikov in mladih ljudi sploh pred organi k r i m i n a l n e s l u ž b e ter s o d i š č i n s o d n i k o v za p r e k r š k e , so p r a v z a p r a v samo zadnje dejanje posledic n e p r a vilne vzgoje. N a j v e č k r a t t u d i k a z n i ne dosegajo tistega n a m e na, kot b i ga m o r a l e , p r e d v s e m z a r a d i tega, k e r je k a z n o v a n i prišel med prestajanjem kazni aH pa kasneje v isto a l i še s l a b še okolje, k a k o r je bilo p r e j š n j e , k o je z a b r e d e l v k a z n i v o dejanje. Z a t o m o r a m o z borbo p r o t i k a z n i v i m dejanjem m l a d i n e z a č e t i p r i v z r o k i h , to je p r i o k o i n o stih, v k a t e r i h . j e m l a d o s t n i k r a stel i n se v z g a j a l . B o r b o m o r a mo z a č e t i z o d p r a v l j a n j e m v z r o kov tn o k o l j a , z l a se m o r a m o lotiti pri koreninah. Analiza m l a d i n s k i h k a z n i v i h dejanj n a m sama k a ž e te o s n o v n e v z r o k e . Slabe d r u ž i n s k e razmere, p i j a n č e v a n j e , nesloga v d r u ž i n i , nemoralno življenje, k i ga.otroci v i d i j o , ter p r e p u š č a n j e o t r o k c e sti, pa t u d i slaba d r u ž b a v k a tero zaida m l a d č l o v e k , £ najpogostejši vzroki m o r a l n i h padcev m l a d i n e . N o v o m e š k o s o d i š č e je o b r a v n a v a l o p r i m e r , k o je m l a d o s t n i k segel po m o r i l n e m orožju in nameraval ubiti očeta, k i je č e s t o k r a t p r e t e p a l d r u ž i n o . C e b i ne bilo v d r u ž i n i t a k i h r a z m e r , sin p r a v gotovo ne b i p r i š e l p r e d s o d i š č e . Njegov p o i z k u s u b o j a je b i l a o b u p n a ž e l j a , končati nevzdržne domače raz m e r e tudi za ceno t e ž k e g a z l o č i n a . N e k j e je p r i m e r , da m a t i v p r i č o m l a d o l e t n e g a sina uganja nemoralno življenje. Drugol spet je z a n e m a r j e n o t r o k r a z v r a t n e m a t e r e po d v e h a l i t r e h p o i z k u s i h z a ž g a l d o m a č e gospo d a r s k o poslopje. N a v z l i c p o i z k u s o m p o ž i g a , m a t i t u d i pozneje vzgoji o t r o k a nI p o s v e č a l a n o bene pa5nje. P r i m e r o v , k i so zapuščeni in zanemarjeni otroci postali po z a k o n i t i h p o j m i h k r i m i n a l c i i n z l o č i n c i , je v e l i k o . K a j m o r e m o p r i č a k o v a t i od take » v z g o j e « , kot je p r i m e r v k o c j a n s k i o k o l i c i , k j e r je o č e j e m a l s seboj na t a t i n s k e pohode s v o jega 12-letnega s i n a . S l a b e po sledice r a z l i č n e vzgoje o t r o k a v Soli i n d o m a , v s t a r i h n a z o r i h In zaostalosti ž i v e č e d r u ž i n e so v e č kot o č i t n e . Se je precej » v z g o j i t e l j e v « , k i u č e o t r o k e , da n i g r e h krasti ljudske Imovine. M e d v z r o k i za k r i m i n a l n i psdec m l a dine so t u d i slabi f i l m i i n slabo čtivo. N a j v e č k r i m l n a l n ' h dejanj zo per ž i v l i e n j e l n telo, k i j i h z a g r e š e m l a d i ljudje i n k i so v zadnjem č a s u še bolj pogosta, je ; »Draga Ruth« na šentjernejstcem odru » N o c o j j e b i l en l e p v e č e r « « b i lahko dejali z verzi n a r o d a p e s m i v Č e t r t e k 21. j a n u a r j a , k o smo na š e n t j e r n e j s k e m odru gledali vedro komedijo »Draga R u t h « a m e r i š k e g a avtorja N o r m a n a K r a s n e . T o je z g o d b a i z nedavnih vojnih d n i , k o so mlada dekleta pomagala voja k o m na frontah I r a z n i m i uslu g a m i , p l e t l e so p o l u v e r j e , n o g a v i c e i n p o d o b n o ter s e v e d a p r i šle tudi v pismeni stik z obda r o v a n e ! . M a l a Mirtam se je p o služila i m e n a s t a r e j š e sestre ( N a d a l j e v a n j e i z 1. s t r a n i ) Bacilska d r u š t v a n a m n i v s e e n o , k d o ga v o d i . T u d i g a s i l s k a d r u š t v a ne m o rejo biti nekaj drugega, kot so o s t a l e o r g a n i z a c i j e , ne m o r e j o biti drugega kot m n o ž i č n a f.ot .-.!.• i t i č n a organizacija. Z a t o je t r e b a i z n j i h i z t r e b i t i vsako poudarjanje nepolitič nosti in vse negativne pojave, l j u d i , k i to d e l a j o i n v s n k m o nopolizem. Gasilska društva je treba še nedalje kropiti, da t i pa j i m m o r a m o socialistič ni m a č a j . T u d i v gasilske or g a n i z a c i j a je t r e b a u v e s t i e n a kopravnost mladine in žona, tem in vsem naprednim gasilC Ti pa o m o g o č i t i s t r o k o v n o i ' s p o a o b l l e n o s t ter i z p o p o l n j e vanje v uporabljanju opremo, k i j o iz d n e v a v dan v v e č u meri daje d r u ž b a rasilskirr. m o t a m . O b času letnih o b č n i h z b o r o v te č a s , d a se \z ^ a s i l * k i h o r g a n i ? >cij p o m e t e v s e k a r je n a s p r o t n o s o c i a l i s t i č n e m u d u h u . T o je n a l o g a v s e h č l a n o v S Z D L , Z K , pa t u d i v s e h p o š t e n i h in zavednih gasilcev. V t * m o z l r u Je p l e n u m d a l n a v o j U i vsem množičnim organ i z e e ' . ; a m ha t e r e n u . P. R u t h , d a jo dopisovala s p o r o č n i k o m o c a v v r i g h t o m . I n k o je prišel p o r o č n i k na enodnevni dopust v d r u ž i n o sodnika \ V i l femsa sb p a s t a l i z a p i e t l j a j i i n povzročili precej z m e š n j a v , k i p a so se s r e č n o r a z v o z i j ale. Režija je bila v i z k u š e n i h rok a n l o n č K e Skerletove, scena rij je o s k r b e l a n a š a u m e t n i c a Vlasta S d . o o p p l o v a , t e h n i č n e s t v a r i je imet na t k r b i J o ž e Škantar. G l a v n o vlogo, sodnika W i l k i i i s u , j e o c i i i c a o zaigral A l b i n C v e t i c , i s t o v r e u n a partnerica m u je b i l a J o ž i c a C u d o v a n o v a Kot n j e g o v a ž e n a E d i t h . H č e r k o R u t h j e z vso s v o j o p r i z n a n o i g r a l s k o sposoDnostjo o d i g r a l a l v l i n k a J e r e l e t o v a , n j e n o se strico M i r i a m pa M a r t i n a Je reletova. IVr.ron, s k o r a j d o s t o j a n s t v e n l i k s l u z k i n j e - z a m o r k e je p o d a l a Jelka Zalokarjeva, Rutmnega zaročenca j e p r e p r i č e v a l n o i n globoko doživeto predstavil franci Bolka. Ludvik Simonič je v v l o g i p o r o č n i k a S e a v v r i g h t a to p o t p r v i č s t o p i l n a o d r s k e deske in — zmagal v svoji težki v l o g i , to se p r a v i , o s v o j i l g l e dalce. Njegova sestra je bila M i r a R a n g u b o v a , k i je v n o v i č p o t r d i l a , d a je n a o d r u d o m a D o b r o sta z a i g r a l a t u d i L o j z e B a m b i č (narednik Chuck) in Peter Durjava mlajši (mornar Simmons). Gledalci io dvakrat napol n i l i d v o r a n o ter v s a k o k r a t odSli zadovoljni in bili zahvalni i g r a l c e m , k i so n a v z l i c s v o j e m u vsakdanjemu delu pripravili Š e n t j e r n e j č a n o m tako lep odr ski večer. Naj kmalu sledi drugi. —Č. OGLAŠUJTE V NAftEM LISTU! P EMULGlt ~ XjLL iONčEN3E ULTRA ODE z a t H i i m k o 4 o n c & posledica a l k o h o l a . P i j a n č e v a n ; e je hudo n a r o d n o zlo, k i č e d a l j e huje z a j e m a t u d i m l a d i n o . P o d v p l i v o m a l k o h o l a nastajajo p r e p i r i med prijatelji in znanci, v katerih imata dostikrat glavno besedo k o l i h n o ž . N a š i g o s t i n ski obrati in tudi posamezniki so ne d r ž e z a k o n i t i h p r e d p i s o v , k i p r e p o v e d u j e j o dajanje a l k o holne pijače mladoletnim in p i j a n i m osebam. P o l e g vseh n a v e d e n i h v z r o k o v nosijo t u d i slabe socialne r a z m e r e del o d g o v o r n o sti za m l a d i n s k i k r i m i n a l . Z n a č i l n o pa je, da je m e d m l a d i n o , k i je v k l j u č e n a v m l a d i n s k o i n druge o r g a n i z a c i j e zelo malo p r i m e r o v k r i m i n a l i t e t e i n da je n a j v e č tega z l a v k u l t u r n o i n politično zaostalih krajih, naj večkrat med k m e č k o mladino, k i ni toliko socialno o g r o ž e n a . 2 e v e č k r a t smo p o u d a r i l i , da je vzgoja m l a d i n e s t v a r celotne d r u ž b e i n ne samo n e k o l i k o l j u di, k i se po p o k l i c n i d o l ž n o s t i b a v i j o z njo. D r u ž b a m o r a n a j t i s r e d s t v a i n n a č i n za p r a v i l n o vzgojo. P r i č e t i pa je t r e b a že z vzgojo s t a r š e v . T u č a k a naše m n o ž i č n e o r g a n i z a c i j e i n vse o r gane ljudske o b l a s t i pa t u d i vse zavedne d r ž a v l j a n e odgovorna i n zelo resna n a l o g a . V s o s k r b je treL»a p o s v e č a t i n e z d r a v i m r a z m e r a m v d r u ž i n i i n s t r e m e t i , da se o d p r a v i j o za v s a k o ceno, z l a sti tam, k j e r so o t r o c i . R a z v r a t n i m in alkoholu nagnjenim star im je t r e b a o d v z e t i o t r o k e i n j i h d a t i v vzgojne d o m o v e . N a j s t r o ž e je t r e b a k a z n o v a t i v s a k o gar, k i daje m l a d e m u č l o v e k u lkoholne pijače v taki količini, da se o p i j a n i . P r a v tako aji še s t r o ž e je treba k a z n o v a t i t u d i vsakega, k i zavaja mladega č l o v e k a v k r i m i n a l n a dejanja te a l i one vrste, s k a t e r e se kasneje zelo t e ž k o p o v r n e n a pot p o š t e n j a i n dostojnega življenja. Materialna osnova u s p e š n e bor be p r o t i k v a r n i m v p l i v o m o k o lice na m l a d i n o pa bi b i l i p r i merni mladinski domovi, k i bi jih m o r a l imeti vsak okraj i n v katerih bi d r u ž b a vzgajala naj bolj o g r o ž e n o m l a d i n o . X cili3 r : KAKŠNE ZADRUŽNIKE BO MO VOLILI V VODSTVO ZADKUGE? V e m o , d » je r a z v o j i n n a p r e dek z a d r u g e n a j v e č o d v i s e n o d v o d s t v a , to se p r a v i od odbora in u s l u ž b e n c e v . V teh v r s t i o a h bom g o v o r i l le o z a d r u ž n e m o d bor u . C e p r i m e r j a m o nekaj z a d r u g v katerem koli koncu Dolenj ske, takoj u g o t o v i m o , da vse zadruge ne gospodarijo enako d o b r o , č e p r a v delajo v zelo podobniti p o g o j i h . K r i v d o n a j v e č krat odkrijemo v slabem vod s t v u ; v o d b o r u so ljudje, k i so n e m a r a p r i š l i vanj le zato, da i z k o r i s t i j o svoj p o l o ž a j za oseb ne k o r i s t i a l i Pa samo za k o r i s t i svojega k r a j a . So t u d i o d borniki, ki zavirajo »prejem in uresničitev slehernih sklepov, po k a t e r i h bi z a d r u g a d e l o v a l a i n se r a z v i j a l a v s o c i a l i s t i č n e m d u h u . O d b o r , k l Ima tuke o d b o r n i k e , živi l n dela v s t a l n i h nesoglasjih, k a j t i o d b o r n i k i , k i vneto i n zavestno delajo ter s k u š a j o d o s e č i , da bi i m e l a z a druga č i m v e č u s p e h o v , v e č k r a t ne m o r e j o p r o d r e t i • s v o j i m i predlogi. P r i tem ne trp( le go spodarstvo zadruge, a m p a k z a druga l a h k o i z g u b i tudi ugled in se v njej u s t v a r j a a n a r h i j a C e h o č e m o , da bodo zadruge dobile letos v v o d s t v o n a j b o l j šo l j u d i , m i s l i m da moramo p r e n e h a t i » staro v o l i l n o p r a k so, k o vse k a n d i d a t e po že s p i sani l i s t i prpdlaga en sam z a d r u ž n i k , kot se še z m e r o m zgo d i . T a k o p r e d l a g a n j e d u š i de mokratičnost zadružnikov ln slabo v p l i v a na m n o ž i č n o r a z pravljanje na o b č n e m zboru. Z a d r u ž n i k i dobijo vtis, da Je t u neko » k o m i n d l r a n j e od z g o r a j « in da so že v n a p r e j d o l o č e n i o d b o r n i k i za n o v i o d b o r . Z a d r u ž n i k i naj iz s v o j i h vrst sT.nl prerll.-i:;:ijo v odbor u g l e d ne ln napredne, socialistično u s m e r j e n e gospodarje, k a j t i ti bodo najbolje o p r a v l j a l i svojo d o l ž n o s t l n zastopali k o r i s t i z a IN VOJNE O d o k o l n o s t i , k i so v p l i v a l e oziroma neizbežno zahtevale spremembo v razvoju n a š e g a k m e t i j s t v a , pa je v s e k a k o r n a j p o m e m b n e j š a odselitev K o č e varjev in u n i č e v a l n o delo o k u p a t o r j a . Z e v z a č e t k u v o j n e so se o d s e l i l i s k o r a j v s i k o č e v s k i Nemci, ali »Kočevarji«. Odse l i l o se j i h j e o k r o g 13.000. S s e b o j so o d g n a l i v s o živino ( p r i b l i ž n o 3500 do 4000 g o v e d ) i n vse k m e t i j s k e stroje ter orodje. P r e d « ! o k r a j a K o č e v j e , Ing. A n t o n Zore: k i so ga n a s e l j e v a l i » K o č e v a r ji« (to so v g l a v n e m d a n a š n j e občine Kočevje, Mozelj, K o č e v s k a r e k a i n D r a g a ) , je o s t a l po n j i h o v i odselitvi skoraj do c e l a p r a z e n , b r e z l j u d i . V s e to p o d r o č j e je v č a s u v o j n e p r e d stavljalo m o č a n izhodišni cen ter za p a r t i z a n s k o , n a r o d n o o s v o b o d i l n o v o j s k o . Č e p r a v je z n a n o , d a se p a r t i z a n i v g l a v n e m n i s o p o s l u ž e v a l i za s v o j e baze v a s i m h i š , so o k u p a t o r j i vendar s tem izgovorom v č a ; u svojih ofenziv zažigali i n r u šili z a p u š č e n e vasi. T a k o je bilo n a t e m p o d r o č j a o d 129 v a s i p o p o l n o m a u n i č e n o 62 v a s i s s k u p n o 1224 h i š a m i . V p r e o s t a l i h v a s e h p a j e b i l o š e 886 h i š u n i č e n i h i n 17<J6 h i š m o č n o p o š k o d o v a n i h . Ce p r i k a ž e m o ce lotno sliko je bilo 4 3 % v a s i p c p o i i orna p o ž g a n i h a l i p o r u š e n i h , vse ostale pa p o š k o d o vane. O d skupnega števila hiš — 3895 — je b i l o 5 5 % d o k r a j a uničenih in 45% poškodovanih, t a k o da p o v s e m n e d o t a k n j e n i h h i š sploh n i ostalo. T a k š n a je slika za ožje K o č e v s k o . M o č n o so t r p e l i t u d i o s t a l i k r a j i o k r a ja K o č e v j e . V o b č i n a h D o l e n j a vas, R i b n i c a , S o d r a ž i c a , L o š k i p o t o k , K o s t e l i n O s i l n i c a so p r a v t a k o ostale m o č n e posle dice okupatorjevega u n i č e v a l nega dela. D o k r a j a je bilo p o ž g a n i h 15 v a s i , v s e h p o r u š e n i h i n p o ž g a n i h h i š p a 445 i n veliko poškodovanih. Torej tudi v tem področju 10% po žganih vasi i n 18% uničenih h i š . P o d o b n a s l i k a j e tud* z a občini Velike Lašče i n Dobre polje, o k a t e r i h pa n i m a m š t e vilčnih podatkov. Razumljivo je, d a se r a n e t a k o m o č n e g a uničenja i n naravnost opusto š e n j a celega predela ne m o r e j o zaceliti v nekaj letih. T o vedo najbolje povedati vsa naša k m e t i j s k a gospodarstva (soci alistična i n privatna), k i kljub vztrajnemu delu in velikim n a p o r o m n i s o š e u s p e l a v v<=eh panogah kmetijstva doseči predvojnega stanja. Ker v okraju Kočevje nimamo raz vite industrije in drugih pa nog g o s p o d a r s t v a , je poleg prekomerno izčrpanih gozdov kmetijstvo glavni v i r dohod kov prebivalstva. Zaradi opi s a n e g a s t a n j a p a k m e t i j s t v o ne p r e v o z n i š t v a so se zmanjšali tik v e č k o t 5 0 % . T a k o so postale kmetijske panoge glavni vir d o h o d k o v . T o p a p o m e n i , vsaj trenutno, z m a n j š a n j e dohod kov k m e č k e g a prebivalstva i n nastaja v nekaterih predelih, k a k o r L o š k i p o t o k , D r a g a in d r u g j e , p r o b l e m , kje dobiti denarna sredstva za vsak d a n j e ž i v l j e n j s k e potrebe. Z a t o je n u j n o i z k o r i s t i t i vse p o g o j e za k m e t i j s t v o , k i bo moralo d a t i v e č d o h o d k o v k a k o r do zdaj. Z a p o v e č a n j e k m e t i j s k e p r o i z v o d n j e bo n u j n o v l o ž i t i Se p r e c e j i n v e s t i c i j , d a bi tako č i m p r e j dosegli kmetijsko pro i z v o d n j o , k i je po naravnih prilikah možna. zmore kriti niti najnujnejših ž i v l j e n j s k i h potreb i n je nizek življenjski standard večine ljudi v okraju Kočevje povsem razumljiv. Po strukturi narod n e g a d o h o d k a n a š e v a s i , je d a l o l e t a 1951 k m e t i j s t v o 4 0 % n a r o d n e g a d o h o d k a , 6 0 % p a so dale ostale dejavnosti. Od kmetijstva je odpadlo p r i b l i ž no 2 0 % n a p o l j e d e l s t v o , 7 6 % na ž i v i n o r e j o in 4 % na sadjar stvo. O d n a r o d n e g a d o h o d k a iz o s t a l i h d e j a v n o s t i k m e č k e g a p r e b i v a l s t v a je odpadlo p r i b l i ž n o 3 6 % n a g o z d a r s t v o , 26 o d s t o t k o v n a p r e v o z n i š t v o , 35 odstotkov na domačo obrt (suha roba) i n 3 % na razne d o h o d k e . Z a r a d i o m e j i t v e se k a n j a g o z d o v se je to s p r e m e nilo. D o h o d k i iz gozdarstva i n (Nadaljevanj« ZGODOVINA R i m s k i t e d n i k »II m o n d o « n o v e m b r a 1953 z a p i s a l : je »Italijani na žalost silno ra di pozabljajo zgodovino. N a j v e č k r a t se j e s p l o h ne u č i j o . C e pa so se je v š o l i u č i l i , jo t o l m a č i j o n a r o b e to se p r a v i " potvarjajo.« d r u ž n i k o v . K o g o v o r i m o o do b r i h gospodarjih, bi seveda ne b i l o p r a v , da b i v o l i l i v odbor le v e l i k e k m e t e . N a p r e d e n go spodar n i samo t i s t i , k i i m a v e l i k o zemlje i n zato v e l i k p r i d e l e k , n a p r e d e n gospodar je t u d i tisti m a l i a l i srednji k m e t , k i na m a j h n i z e m l j i z m o d e r nim n a č i n o m obdelave i n d r u gimi agrotehničnimi ukrepi ve l i k o p r i d e l a . Ne m i s l i m , da b i ne v o l i l i v odibor t u d i v e l i k e g a k m e t a , p a č pa morajo b i t i so razmerno zastopani m a l i i n sred nji kmetje. P a z i t i je t r e b a , da niso v s i o d b o r n i k i iz enega k r a j a , m a r v e č da so p r a v i l n o p o r a z d e l j e n i z a d r u ž n i k i iz vseh v a s i , z l a s t i pa t u d i m l a d i n a i n ž e n e . Te morajo p r a v tako d o b i t i svoje mesto v o d b o r u . M l a d i n i Je pa t r e b a vz>cuditi v e selje do dela na zadružnem p o d r o č j u , k a j t i to so b o d o č i go spodarji i n gospodinje. p i r a t i j i h Je t r e b a iz skupnega fonda, k e r o d s e k i s a m i ne bodo k r i l i svojih stroškov, * Z a d r u g e , k i teh odsekov še nimajo a l i so n e d e l a v n i , toda p o t r e b n i , m o r a j o na z b o r u r e s no r a z p r a v l j a t i o n j i h u s t a n o vitvi ali p poživitvi. Kajti p o s p e š e v a l n i odseki o zelo v a ž na p o m o č k m e t u - z a d r u ž n i k u . Naj o m e n i m le strojni odsek — jasno, da si m a l i k m e t ne m o re n a b a v i t i n primer elektro motorja aH m l a t i l i n c e , p r v i č n i m a d e n a r j a , d r u g i č se m u n i t i ne i z p l a č a za njegovo s k r o m n o m l a č e v . Strojni odseki nudijo p o m o č r a v n o t i s t i m , k i teh s t r o jev nimajo i n s i j i h t u d i ne morejo, oskrbeti — m a l i m in srednjim kmetom. Posebno v p r a š a n j e so k m e tijski odseki zadrug, osnovani v e č i n o m a iz b i v š i h d e l o v n i h z a d r u g . N a č i n dela t.-h odsekov se je zelo Izboljšal i n so n e k a t e r i postalj res v z o r n a z a d r u ž P O na posestva. O d teh odsekov ne ZA KOMU N A J SLUŽIJO SPEŠEVALNI ODSEKI DRUGE? Z e ime » k m e t i j s k a z a d r u g a « pove, da je to k m e č k a o r g a n i zacija, k i d r u ž i k m e t o v a l c e s v o jega p o d r o č j a i n j i je c i l j p o m a gati k m e t o m , da se i z b o l j š a j o vse vrste g o s p o d a r s t v a , s tem pa d v i g n e ž i v l j e n j s k a r a v e n de lovnega k m e t a . T o p o m o č n u dijo z a d r u g e zlasti s s v o j i m i p o s p e š e v a l n i m i odseki (strojni, ž i v i n o r e j s k i , s a d j a r s k i Itd.), pa t u d i z r a z n i m i u s l u g a m i svojih o b r t n i h odsekov. N a občnem aboru bodo č l a n i s l i š a l i p o r o č i lo Q p o s l o v a n j u p o s a m e z n i h o d sekov l n n j i h o v e m gospodar s k e m uspehu. P o n e k o d bo ta a l i oni odsek p o k a z a l t u d i Iz gubo. O vseh o b r t n i h o d s e k i h , k i bodo I z k a z a l P l z g u b o , naj o b č n i zbor u g o t o v i vsTok« l n r a z p r a v l j a o njih n a d a l j n e m obsto j u . Z a d r u ž n i k i gotovo ne bodo p r i v o l i l i , da bi i m e l i o b r t n i o d sek, k i n i m pogojev za r a z v o j ln uspeh. Najbolje se je t a k i m p r i m e r o m sploh Izogniti, zato pa m o rajo z a d r u ž n i k i p r i u s t a n a v l j a nju o b r t n i h aH d r u g i h p r e d e l o v a l n i h odsekov temeljito p r e u r e d i t i , č e bo i m e l odsek vse pogoje za obstoj (stroji, orodje, material, prostori, kvalificirane delavce, t r ž i š č « Itd.). U g o t o v i t i je t r e b a , ali je tak odsek sploh potreben, aH ni t o v r s t n i h o b r a tov v k r a j u že p r e v e č i n po dobno. P o s p e š e v a l n e odseke, kot to strojni, živinorejski, sadjarski, v i n o g r a d n i š k i i n t a k o dalje, pa ne sme: iO s m a t r a t i kot neke p r i d o b i t n e odseke, k! bi z a d r u g i p r i n a š a l i d o b i č e k , kajti ti o d seki to u s t a n o v l j e n i zato, da po spešujejo kmetijsko proizvodnjo z n d r u * n i k o v l n Jim o m o e o č a j o lažjo i n c e n e j š o o » J e l a v o . P o d a a s a D o p o l d n e 24. j a n u a r j a se je zbralo v dvorani d r u ž b e n i h or g a n i z a c i j v K o č e v j u o k r o g 20U mladincev ln mladink. Tako lepega š t e v i l a m l a d i n e v K o čevju i e nismo videli na kon ferencah. N a v z o č a sta b i l a tu di sekretar O K Z K S J. Klarič in predsednik O K - L M S Drago Debeljak. K o n f e r e n c o je z a č e l p r e d s e d nik občinskega komiteja Stane O Čepek. P o z d r a v i l je goste, n a t o p a s p o m n i l n a 11. a p r i l 1953 — dan, k o je u m r l v e l i k i borec i n revolucionar Boris Kidrič. Nje g o v s p o m i n so p o ć a ^ i h z e n o mmutniin molkom. P o l i t i č n i pregled ter letni o b r a č u n dela m l a d i n e je d a l predsednik komiteja. O b r a v n a v a l j e u s p e h e i n n e u s p e h e ter n a k a z a l vr:;to p r o b l e m o v . Po r e f e r a t u se j e r a z v i l o ž i v a h n o r a z p r a v l j a n j e , v k a t e r o so p o s i j a l i t u d i g o s t i . M l a d i n a je z l a s t i p o z d r a v i l a n a g o v o r se k r e t a r j a K l a r i č a , k i je v l e p i h besedah povedal' nekaj m i s l i o mladini in njeni vzgoji. K o n f e r e n c a je ugotovila, da je m l a d i n a v K o č e v j u l a n i s v o j o delo v m a r s i č e m izboljšala. O b č i n s k i k o m i t e je n a j b o l j š i v o k r a j u , č e p r a v je b i l d o l g o č a s a m e d n a j s l a b š i m i - Č l a n s t v o so jo l a n i d v i g n i l o o d 520 n a 630 č l a n o v . V e l i k u s p e h hO d o s e g l i z vključevanjem mladine v razna društva. V »Svobodah« j e a k t i v n i h 210 Č l a n o v m l a d i n c e v , v T V D P a r t i z a n p a 500. M l a d i n a i m a p o v i s e h fcvoje desetine v gasilnih d r u š t v i h . prihodnji^ Otroka in ps oka je zastrupila P o s a v s k i tednik je 30. j a n u a r 7: le p o l o v i c o . Otročtček Je po ja p o r o č a l o M a r i j i I v n i k , 60- jedel zastrupljene ž g a n c e in č e t letni p r e u ž t t k a r i c i v K r i ž a h , k i tri dni v bolnišnici u m r l . Žen se je m o r a l a z a g o v a r j a t i p r e d ska j« videJa, da *e otrok m u č i o k r a j n i m s o d i š č e m v B r e ž i c a h . v b o l e č i n a h i n k a k o *e n j e g o v i Ivni-kova n i mogia t r p e t i šest s t a r š i t r u d i j o , da b i m u u č i n k o ted-nov starega d o m a č e g a p s i č k a v i t o pomagaiLi, vendar p a n i p r i G n u s o v i h , kjer stanuje, " o hotela povedaiti, kaj pravzaprav sta se ob n e k i p r i l i k i o č e i n je o t r o k u . V b o l n i š n i c i b i b i l i matj Gnusovdh o t r o k m u d i l a l a h k o o t r o k a r e š i l i , č e hi od tzvein d o m a , je I v n i k o v a po I v n i k o v e t a k o j z v e d e l i , kaj se m e š a l a m e d ž g a n c e strupa za je zgodilo. Takojšinije o č i š č e n j e podgane i n to dala p s i č k u , na ž e l o d c a b i b i l o u č i n k o v i t o . — to pa je odišila po o p r a v k i h . P s i č e k je p o g i n i l že d r u g i dam, M e d t e m so se z b u d i l i G n u s o v i k a k o r ja to h o t e l a IvnJkova, ki otroci i n so b i l i dopoldne pre je g s v o j i m z l o b n i m dejbinjem ;a p u š č e n i s a m i seb} v p r a z n e m m a l o m a r n o s t i povzročila tudi d o m u . Štirileten" Rud} G n u s je o t r o k o v o smrt. prišel tudi do zastrupljenih O b s o j e n a je bfla na dervet me ž g a n c e v , karterih je p s i č e k po- secev z a p o r a . Drugo pismo iz Bojanje vasi R o j a n j a v a 3 j e utrpel n m e d N O B v e l i k o š k o d o . 7. a v g u s t a 1H42 so i a s i s t i p o ž g a l i v s o vas. Z g o r e l o j e 159 s t a v o , 40 d r u ž i n s 248 č l a n i je estrdo br*;z s t r e h e i n nedittST n a pogonKčih. Toda Bojančand niso k l o n i l i . S e n a p r e j so p o d p i r a l i p a r t i z a n e , k i so z a t o o b l j u b i l i , da v a š č a n o v ne bodo nikdar pozabili. V 4. š t e v i l k i Dolenjskega lista je b i l o b j a v l j e n č l a n e k » K a k o je z elektriko v 3ojariji •/asi«, v k a t e r e m p i s e c č l a n ka v i m e n u B o j u n č a n c v v p r a šuje O L O in DES, kako i z njihovo elektrifikacijo hkrat! p a g o v o r i t u d i o n e k o m o b l j u b l j e n e m k r e d i t u . T o je n a pisal brez vt.dnosti e l e K t n f i kacijskega od cra. D a bi bila javnost pravilno poučena, od g o v a r j a m na t r d i t v e v č l a n ku: € T a k o j po v o j n i smo med prvimi začeli z obnovo v okviru obnovitvene zadruge, seveda ob izdatni . pomoči ljudske oblasti. Namesto prej šnjih m a l i h koč rastejo lepe n o v e s t a v b e . S e v e d a pri t e m t u d i n a e l e k t r i k o n i s m o poza b i l i . L a n i sta d o b i l i e l e k t r i č n o l u č R a d o v i c a in Radioši. V n a č r t u j e sedaj e l e k t r i f i k a cija Bojanje vasi i n K r a š n j e ga v r h a , k i sta o d d a l j e n i o d t r a n s f o r m a t o r j a 2.700 m. Z a - mis i ob zbor ih kmeti jjskih ^ O p r i p r a v a h za o b č n e ebore n a š i h z a d r u g smo v D o l e n j s k e m l i s t u že b r a l i , v e n d a r je n e m a ra p r a v , da o m e n i m še n e k a t e re s t v a r i , k i se m i zdijo p o s e b no v a ž n e . N a j j i h z a d r u ž n i k i p r e m i s l i j o i e p o p r e j , d a se b o do na c b č n ? m z b o r i i l a h k o po menili, kako v bodoče voditi zadrugo, da bo njeno delo č i m bolj u a p e i n o i n k o r i s t n o . ITALIJANI ( N a d a l j e v a n j e i z 5. š t e v . ) Poleg značilnosti kraškega sveta i n p o d n e b n i h p r i l i k ne smemo pozabiti na o b l i k o v i tost z e m l j e v o k r a j u K o č e v j e . Kmetijske p o v r š i n e ležijo sko raj s a m o v p o d o l ž n i o s i o k r a ja, v s m e r i Dobrepolje — V e l . Lašče Ribnica — Kočevje — Fara. T u d i njihova medseboj n a p o v e - a v a je m o ž n a l e v tej s m e r i . N a s p r o t n o so v s a p o d ročja v povprečni smeri težko p r e h o d n a , k e r j i h z a p i r a j o ob sežni gozdovi in razmeroma v i soki, medseboj povezani v r hovi. L e - t i ločijo posamezne k r a š k e doline i n naselja tako etnografsko, kakor gospodar s k o . P o n a d m o r s k i v i š i n i so n a j n i ž j a n a s e l j a ob K o l p i n . pr, i ' a r a 243 m , n a j v i š j a p a v področju Loškega potoka in V e l i k i h L a š č ( H r i b 773 m , D a n e 805 m . V r h n a G r m a d i s k o r a j 900 m ) . V p o s a m e z n i h p o d r o č j i h o k r a j a se t o r e j n a d m o r s k a višina naselij in kmetijskin p o v r š i n dokaj menjava. Po v p r e č n o se g i b l j e . n a d m o r s k a višina v predelu Dobrepolja o d 400—500 m , v v e l i k o l a š k e m p o d r o č j u o d 600 d o 800 m , v R i b n i c i o d 500—600 m , v L a š k e m p o t o k u o d 700—800 m , v p o d r o č j u ob K o l p i i z p o d 300 m i n v o ž j i K o č e v s k i o d 450 d o 700 m ( s a m o K o č e v j e 460 m). P r a v posamezni gorski grebeni in pa obsežni gozdovi povzro č a j o r a z l i č n e pogoje za k m e t i j sko proizvodnjo v omenjenih področjih. N a vzhodni strani o k r a j a Je K o p a (1074 m) i n R o g (1100 m ) . S e v e r n o s t r a n z a p i rajo nekoliko nižji vrhovi, K r u š e c (750 m ) , P e r i č n i k (920 m e t r o v ) i n Se n e k a j d r u g i h , k i so p a n i ž j i . S p e t v i š j i so z a h o d n i g r e b e n i ; M a č k o v e c (905 m e t r o v ) , B l o š č e k (1039 m), K o z j i v r h (949 m ) , K a v k a (1024 m). N a j v i š j i v r h o v i p a so n a j u ž n i s t r a n i : D e b e l i v r h (1255 m), G o t e n i š k i s n e ž n i k (1289 m ) , B o r o v š k a g o r a (1168 m ) . POSLEDICE SteV. & L I S T bomo u p a l i na k a k e posebne dohodke, k e r n i s o t r g o v i n a . P r i delek se p o s p r a v i i n p r o d a sa mo e n k r a t n a leto. N a p a č n o , za zadrugo i n za gospodarstvo z a d r u ž n i k o v š k o d l j i v o bi b i l o , če bi kmetijski d s e k , k i bi morebiti pokazal nekaj izgube, u k i n i l i . S e v e d a pa bi b i l k m e t i j s k i odsek n e k o r i s t e n i n b r e z p o_ m e m b e n , č e b i le t i v e t a r i l ' l a se u k v a r j a l le z razno drobno m e š a n o proizvodnjo. Proizvod njo na z a d r u ž n i h posestvih je treba u s m e r i t i p r e d v s e m v to, da bodo vagojila č i m v e č p l e m e n s k e ž i v i n e i n jo za rejo o d prodajala s v o j i m č l a n o m . N a p o v r š i n a h , k i b i ne bile p o s e jane s k r m i l i za ž i v i n o , naj se pa prideluje predvsem semen s k i k r o m p i r i n ž i t a r i c e za se me. T a k o bo z a d r u ž n o posestvo p r a v z a p r a v o s k r b o v a l n l c a s se m e n i . i n plemensko ž i v i n o za z a d r u ž n i k e svojega kmete področja. 0 C. r o s sm P ^ i <> p r i O L O za pofcrei b e n k r e d i t — i n ne zastonj! ; D o b i l i s m o 800.000 d i n p o s o |jila, daljnovod do Bojanje v a s i a fltane 5 8 0 0 0 O b l j u b a , k i so n a m Jo d a l i p a r t i z a n s k i b o r c i , se j e u r e s ničila. Z a vso dosedanjo po m o č so p r e b i v a l c i o b e h v a s i h v a l e ž n i l j u d s k i oblasti. Zato obsojamo tako pisanje dopis n i k a , k i se p r i t e m š e s k l i cuje n a prebivalce Bojanje vasi. T o b i že m o r a l razumeti, da v tako ostrem m r a z u n i m o g o č e nadaljevati dela, poS tega p a p r i m a n j k u j e s t r o kovnih delavcev. l e J. K o n f e r e n c a je u g o t o v i l a t u d i slabe strani d r u š t v e n e g a dela. P r a v i l a P a r t i z a n a so preveč o z k o s r č n a , d o l o č a j o n a m r e č , da s m e b i t i v o b č i n i f«) eno d r u š t v a P a r t i z a n . V K o č e v j u to z e l o 2 P din, ta k o d a je n e k a j o s t a l o š e z a n a p e l j a v o žice do K r a š n j e g a vrha. Anton Hajk v i d e l n a u l i c i po o s m i u r i z v e čer, tisti d i j a k i , k i pa celo p o n o č i obiskujejo cerkev, ne do bijo nobenih ukorov (primer lanska polnočnica). Predlagali >o t u d i , n a j b i b i l a o r g a n i z a c i j a U d e l e ž e n c i konference v Kočevju o t e ž k o č a d e l o v f i z k u l t u r l . T r e - • n a g i m n a z i j i povezana z o b č i n ba bo s p r e m e n i t i p r a v i l a a l i j i h s k i m k o m i t e j e m , ne pa n a r a v pa k r š i t i l n u s t a n o v i t i n o v e n o s t z o k r a j n i m k o t d o s l e j . f i z k u i t u r n e a k t i v e . T u d i v S v o T a k o b i se b o l j z b r ž a l a i e b v b o d a h m l a d i n e ne v i d i j o p o s e b s k a , n a m e š č e n s k a l n d i j a š k a no r a d i , / J a s l i ne za i g r a n j e . S m l a d i n a . t a k i m n a p a č n i m o d n o s o m je N a k o n f e r e n c i so b i l i n a j treba p r e n e h a t i . N a j b o l j je p a boljši m l a d i n c i pohvaljeni i n mladina grajala delovanje r agrajeni, enako tudi najboljša Ljudske tehnike v Kočevju, osnovne organizacije. M e d po oziroma nedclovanje, kajti teh h v a l j e n i m i j e b i l a spet o s n o v n a n i k a spi. organizacija v Stari cerkvi, k i K o n f c r n c a Je t u d i k r i t i z i r a l a je p r e d k r a t k i m p r e j e l a t u d i r a v n a n j e p r o t i d i j a k o m v gim zastavo O K L M S kot n j i b o l j i j n a z i j i . Z g o d i se, da k a k d i j a k organizacija v okraju. o-* d o b i u k o r , k e r ga je p r o f e s o r St<3v. 6 D O L EN J S K l Stran L I S T 1 Objave -m a l i oglasi Na Mirni so proslavili Prešernov dan P e v s k a sekcija K U D »Oton Zupančič« na M i r n i nas je v n e d e l j o , 7. f e b r u a r j a p r i j e t n o presenetila. Pod vodstvom sposobna i n p o ž r t v o v a l n e p e vovodje tovarisice Cerarjeve je m e š a n i z b o r n a š t u d i r a l v r sto l e p i h u m e t n i h i n n a r o d n i h p e s m i . M l a d i p e v c i s o se o d l o č i l i , d a se p r e d s t a v i j o d o m a či j a v n o s t i s k o n c e r t o m i n n a ta n a č i n prispevajo k p r o s l a v i obletnice smrti n a š e g a v e likega pesnika. V u v o d n e m d e l u k o n c e r t a sb p r a v lepo p r e d n a š a l i več umet n i h domovinskih pesmi. Osred n i d e l sporeda je b i l posve čen Prešernovem spominu. P e v c i so u b r a n o zapeli F l a j š m a n o v o » L u n a sije« i n P r e mrlovo »Zdravljico«. Vmes n a m j e d i j a k i n j a IV. r a z r e d a nižje gimnazije očrtala v kraj šem govoru P r e š e r n o v l i k i n g a o s v e t l i l a k o t b o r c a napre-r dnih idej. D e k l a m a c i j e treh P r e š e r n o v i h p e s m i so š e k r e p keje podčrtale vsebino lepe ga govora. S l e d i l a je spet v r - sta zelo u s p e š n o p o d a n i h z b o rovskih točk ter nekaj lepih duetov. Obsežen i n skrbno pripravljen spored je zaklju čil f o l k l o r n i ples s petjem. D o m a č e o b č i n s t v o , k i je do zadnjega kotička napolnilo Partizanovo dvorano, je n a stopajoče nagradilo z nezadrž a n i m p r i z n a n j e m . V s e to n a m dokazuje, d a si delovni ljudje m o č n o žele kulturnega razve drila. Pričiakujemo, d a nas bodo pevci i n i g r a l c i K U D p o gosteje r a z v e d r i l i . Rezervni oficirji v Črnomlju so zborovali O d 12. d o 15. f e b r . ; s l o v e n s k i f i l m »Vesna«. O d 16. d o 18. f e b r . : a v s t r i j s k i f i l m »Veruj vame«. O d 19. d o 22. f e b r . : i t a l i j a n s k i f i k n »Ni u i i r u p o d oljkami«. V s e r n i š k e g a P a r t i z a n a se j e vključilo že lepo število pio nirjev. Skoraj n i dijaka, k i ne b i b i l č l a n te o r g a n i z a c i j e . E n krat tedensko imajo pionirji in pionirke telovadbo, k a m o r redno prihajajo. Č e ne morejo v nezakurjeno dvorano, pa gredo pionirji v naravo v pre klub l e p i z i m s k i š p o r t . D v a k r a t so že i m e l i t e k m o v a n j e v s m u k u , mlajši pa v sankanju. Oboji so d o s e g l i p r a v l e p e u s p e h e , bilo pa je tudi obilo zadovolj T u d i n a V e l . G a b r u se m l a stva. T e ž a v a je v tem, k e r n i dina vse bolj n a v d u š u j e za š a h m a j o š e v s i s m u č i , zato b i b i l o Imamo ž e nekaj dobrih a m a prav, č e b i d r u š t v o kupilo n e t e r j e v . P r e d k r a t k i m so u s t a kaj parov za pionirje kakor n o v i l i š a h o v s k i k l u b . V s o b o t o , 6. f e b r u a r j a so se tudi za odrasle. P r a v b i bilo, ponovno sestali č l a n i a v t o m o d a b i se t u d i m l a d i n k e z d r u to d r u š t v o , k i j e l a n i s k o r a j žile v organizacijo i n opustile popolnoma prenehalo z delom. osebne razprtije ter nadalje igralska družina K U D »Janez Pred č a s o m je imelo d r u š t v o vale s pred mesecem preneM a r e n t i č « v M e t l i k i je 14. j a n u ž e n a d 100 č l a n o v , l d p a so hanim delom. arja z a i g r a l a G e r v a i s o v o v e s e pozneje odpadli, tako da j i h je loigro » Z a s t a n o v a n j e g r e « . N e o s t a l o l e š e 30. Z a p o ž i v i t e v k a t e r i i g r a l c i so k a r z a d o v o l j i d r u š t v a s o se z a v z e i i posa l i , s l a b š e pa so b i l i i z d e l a n i s k u mezni delovni člani. N a obč pinski prizori. V splošnem je n e m zboru so i z v o l i l i n o v o d igra dosegla svoj n a m e n , bor i n sprejeli sklep, d a bodo Delovni kolektiv mizarskega letos o r g a n i z i r a l i v r s t o t e č a j e v 29. j a n u a r j a so nas o b i s k a l i podjetja n a M i r n i j p r e d d n e v i za v o z a č e m o t o r n i h vozil. D r u člani »Adlešičke t a m b u r i c e « iz dal lep vzgled, kako j e treba štvo i m a 2 avtomobila, svojo Adlešič. Pisan glasbeni v e č e r p o d p i r a t i d o m a č i tisk i n s k r b e t i g a r a ž o i n delavnico ter nekaj so p o ž i v i l i s h u m o r i s t i ć n i m i t o č za r a z š i r j a n j e časopisov. K a r finančnih sredstev, tako da k a m i i n tako p r i p r a v i l i M e t l i č a - sedem n o v i h n a r o č n i k o v si j e lahko ob količkaj dobri volji n o m veder z i m s k i v e č e r . naročilo Dolenjski list: Sedlar č l a n o v u s p e š n o opravlja svojo Henrik, Zidar Anton, Flais Jože, vlogo p r i dviganju strokovne Engelbert M e t l i č a n i so s k l e n i l i , d a bodo B i z j a k T i n e , S k u f c a ga o b v l a d a n j a t e h n i k e . še to p o m l a d i z v e d l i n o v o p o m L , S k u l j J o ž e i n P a v l i n J o ž e i m e n o v a n j e l n o š t e v i l č e n j e s v o so t o v a r i š i , k i so se o d l o č i l i , da imeti edini dolenjski j i h t r g o v , cest i n u l i c , k i bodo m o r a j o d o b i l a i m e n a p o m e m b n i h B e l o - t e d n i k redno v s a k petek n a m i V Š e n t v i d u p r i S t i č n i so k r a n j c e v , z a s l u ž n i h m o ž i z K O B z i ! K o l i k o j e še d e l o v n i h k o l e k p r e j š n j i t e d e n o b v e l i k i u d e a l i p a j i h bodo s p o m i n ^ ' a n a t i v o v v n a š i h o k r a j i h , k j e r b i l e ž b i z n a n c e v i n p r i j a t e l j e v t e r s l a v n e d o g o d k e . Z n o v i m o š t e p r a v t a k o lahko p o d p r l i n a š e d o z a s t o p n i k o v J L A i n m n o ž i č n i h v i l č e n j e m bo t u d i o d p r a v l j e n a l e n j s k o glasilo S o c i a l i s t i č n e z v e o r g a n i z a c i j p o k o p a l i k a p e t a n a dosedanja z m e d a s - h i š n i m i š t e ze! N i t r e b a z n o v a p o u d a r j a t i , da je v s a k n a r o č n i k D o l e n j s k e g a JLA tovariša M a k s a P u š a iz vilkami. l i s t a t u d i b r e z p l a č n o nezgodno Vel. Gabra. H u d a z i m a je skoraj č i s t o z a z a v a r o v a n p r i D r ž a v n e m z a v a M a k s P u š je b i l rojen na r o v a l n e m z a v o d u i n da b o , č e V e l . G a b r u 3. 2. 1928. K o t 14-v r l a delo p r i n o v e m D i j a š k e m i m a p o r a v n a n o n a r o č n i n o vsaj d o m u v M e t l i k i . Z d a j pleskajo l e t n i d e č e k se j e s k u p n o z o č e za p o l leta v n a p r p j , sodeloval t o m i n b r a t i p r i d r u ž i l n a r o d n o o k n a l n v r a t a ter d o v r š u j e j o tudi v velikem novoletnem n a o s v o b o d i l n e m u p o k r e t u ž e l e i n š t a l a t e r s k a d e l a . C e co v r e m e g r a d n e m ž r e b a n j u , k i bo t a m e k o l i č k a j / U g o d n o , bodo d i j a k i v sec. aprilu že v novi stavbi. Šahovski so ustanovili na Velikem Gabru Oživljeno evtomoto društvo v Črnomlju Metliške novice Marsikje bi jih lahko posnemali e 7. februarja je pododbor združenja rezervnih oficirjev v Č r n o m l j u polagal obračun svojega dosedaj ne preveč plodnega dela. T o je bilo raz vidno i z poročila i n razprave. Udeležba na predavanjih, k i so b i l a v s a k o p r v o n e d e l j o v mesecu, n i bila dobra. P o izvolitvi novega 7-član6 k e g a o d b o r a i n 28 d e l e g a t o v z a o k r a j n o k o n f e r e n c o so b i l i sprejeti sklepi za b o d o č e delo. T i predvidevajo: Z d r u ž e n j e bo p r i p r a v i l o bolj k v a l i t e t n a pre davanja in več praktičnega dela n a terenu, p r i č e m e r bodo pomagali aktivni oficirji č r nomaljskega garnizona. Poleg tega bodo o r g a n i z i r a l i p o u č n e izlete v razna industrijska središča, v večji meri kot d o sedaj se b o d o t u d i n a r o č i l i n a časopise in strokovne revije. Zadnja pot kapetana Maksa Puša i Smuk in salom rta Gorjancih O k r o ž n i o d b o r P a r t i z a n a v N o v e m mesto, 4. S i m o o i č A n i o n 56:0 P a r t i - , mestu je v nedeljo, 7. f e b r u a r j a p r i z a n , S e m i č , 5. ZOTC V l a d i m i r 56:1, redil okrožno prvenstvo v alpski Partizan Č r n o m e l j . kombinaciji na s m u č i š č i h Gorjancev. Slafam članice: d o l ž i n a proge 150 Na to p r v o o k r o ž n o l e k i n o v a n je, nKntka r a z l i k a 23 m (13 v r a t i e ) : k i se je v r š i l o u a t e ž a v n e j š i h tere 1. R e p o v š Martina 30.0 Partizan, n i h , so p r i j a v i l a svojo u d e l e ž b o d r u Trebnje.. štva iz. Č r n o m l j a . Crraošnjic, Mo S l a l o m mladinkp: (ista p r o g a ) : 1. kronogu, Novejra mesta. Trebnjega, F u t j a u M i « a 40:0 Pairlizati N o v o me Se m i o a in S m i l i e l a . ?.c po u d e l e ž b i d : i i . š t e v l a h k o v i sto. d i m o , da se s m u č a n j e povoljno raz Zelo dober č a s v s l a l o m u je dose vija tudi na D o l e n j s k i m i , kjer d o gel Vahtar T i n č e k s svojo s i g u r n o scdaij ni bilo vidnejšega na v o ž n j o . Pu-dvozdi: S m i ' r d u M i l a n je p r e d k a . V e l i k uspeh za to i m a tudi doM-gel na isli p r o g i č ; i s 28 s e k u n d . tečuj v o d n i k o v , k i je b i l j a n u a r j a K e r se je o c e n j e v a l a tudi alpska na G o r j a n c i h . kombinacija 10 bili okrožni prvaki: Vsi t e k m o v a l c i in t e h n i č n o vmNtvn 1'eiie A n d r e j jiri č l a n i h , V a h t a r T i se ie zbralo /<• soboto v D o m u ček pri mladinoili, Repovš Martina V i n k a P a d e r š i č a p r i G o s p o d i č n i , kjer pri č l n i n i c a h iu F u r l a n M i š a p r i m l a bilo žrebanje startnih številk, d i n k a h . T e h n i č n i rezultati pa so n a nedelj« dopoldne so sc pričela tekmovanja. Najprej s se pomerili deduii rt alpski kombinaciji: v - m u k u i-lani, m l a d i n c i , e l i i u n e in Člani; I. P r r i c A n d r e j T V D P a r m l a d i n k e . T o p n i m a - je b i l o t e k m o v a Milan nje v »lalonui. Doseženi rezultati so tizan N o v o me^fo, 2. S m e r d u Partizan N o v o m e M o , 3. Sonc v e . j a i i l u d r za a l p s k o fcpinbiaacijo. T V D Mnrr-ia« T V D P a r t i / u i CfOTO n n - t n . Tehnični rezultati: Mladinci! 1. V a h t o r Tirek TVD Smuk člani: d o l ž i n a proj;e 900 m , Pii'ti/,]t| \ r i v o n v M n . 3. P a v l i n Boris v i s i n s k u r a / i i k a I'<> m (16 t e k m o v a l TVD P a r t i z a n T r e b n i e . 3. Z o r e ' L a cev): t. Peric A n d r e j M.2 Parnzan Novp HKMI), 2 Sonc M a r j a n ?>:0 do. T V D P a r t i z a n , Č r n o m e l j Partizan N o v o mc-.ii>, > - L a p u j u « U d e l e ž b a je b i l a zelo z a d o v o l j i v a , Marjan 57:1 Partizan No>o utesio, saj se je p o k a z a l a p r v i č m n o ž i č n o s t 4. Calerič M i l a n 17:2 Purtiz.au .Novo m o s i u , '> Se i rut A l o j z 57:4 P a r t i z a n Mokronog, v Smuk m/.i</i/ui:. d o l ž i n a proge 700 vi.šiu-ka razlika iJ<i m ( j * tek m o v a l c e v ) , i . Bele Marjan M i l Par- O d l o č i l n i d v o b o j z a naslov p r v a k a mesin m e d S i t a r j e m in S k e r l j e m jo tizun Siinhel L UniiovSek Hude k o n č a n . S i t a r je s p r e c i z n o igro n a d 51 :0 P a i i z a n Irelnije, i, V a l i l u r l i i g r . i l fikerlj.i, k i je s p r e g l e d a l k r n e l a , ček 51 -.4 P u i l u u n NOfO mohi, 4. koristilo. 1'lorjaneie J o ž u 3»:2 P u r i k u i i 1 i v b - k a r I« v k o n č n i c i S i t a r j u I.uajsi l o č k iz 11 p a r t i j je d o k a z , rta nje, 5. lotu L a d u 5li.lt 1'unizuu Č r jc S i l a r v o d l i č n i Formi in je poleg nomelj. ing. V o l k a iz. K o č e v j u g l a v n i TavorU Umuk članice, dolžina p r o g e 130 za prvaki Dolenjske v šahu. \,>m , >.>niskj lu/.liku >U m : 1. R e p o v i d v o m i m je S i i ii r n a j b o l j š i š a h i s l N o Martin* 50:u Pa.rUzon 1 rebnje. iiicsra. I udi s k e r l j je f a v o rit, vegu mes! Smuk mladink*. i.siu pruga) l. P r e t e k l i č e t r t e k so iim-H č r n i n n a l j FitrJon Misa Partizan, N o v o me ski d i j a k i svoj d r u g i š p o r t n i d a n , kntoregn <o se t K l e l e ž i l i \ k o r a j vsi tu.• pi l . - i . i | i s tovurišeui direktorjem Uulom čttint; dolžina proge 150 na č e l u . U g o d n e s n e ž n e r a z m e r e so J U , nsi.a--.ka r a z l i k u bo , ,r> Lekmotudi b e l o k r a n j s k i m d i j a k o m omogo valornj >1 v r a n e ; i . i'enc Andrej č i l e , fin so se s m u č a l i in snnkuii k o l 45;00 1'a.rlu/aii, Ni»yo uie*lo, i. v (i^lalih predelih Slovonije, SUU-INIU Mil.i.1 4f>:l 1 ' u n i z . u i , .Nini vendar je precej nestalen. Včasih nicalo, 3. t ) O U O Murjudi ) i : U 0 P d r u pn ^ i i r i i z o d l i č n o igro, d r u g i č na ta.i, .Novo nio-lo, 4. P u r i c Ludvik zopet p o p u s t i . N a v z l i c p o r a z u s S i 5li:4 P a r u / . i i i , Nov« I I U - M O , 3. B u k o n i r j u i i mu ie d r u g o meslo CagOtoVvu . \ , u e 1,01.4 1 ' a i l i z j n , '1 i v b u j r . Ijeno. V X f I. kolu je pretnajral Še Mulom iiiluitnui: d o l ž i n a proge ^00 kii-.ml.ien m nun siil.ij S in pol l o č k . in, vi*iii*ka r a z l i k a 30 m, Zt v rutic Z a d r u g o k a t e g o r i j o , k i m u ju ua p r e j š n j e m t u r n i r j u niso p r i z n a l i , m u (tekm./volo 1J): 1. Viilile.r liček mamiku le se p-d t o č k e . Ing Spona 31:3 P a r t i z a n , Nrjvo mesio, i, Pav j'! se \,-dno tiii tretjem i i i e - u i . za l i n B o r i * v>:iM> P n r t i / . i t i . Trebnje, 3. njim pa *io J e n k o iu d r . S a v d j . Cdvlovič Božo 50:1 1'iirtizii II, N o v o v 0 V LoSkem potoku so tekmovali pionirji / isiii-ŽIMIi- poljane d.m za dnem i z vni>l,*,.ji) j K i i o s k e pionirje iz. t o p I i K i z b V prnlcpo li.iruvii. I e l o š n i a zmiu Je K « sni l i č a r j e t e « *clo u g o d n a . T u d i ( » i o n i r j i so in-iduo v e / b a l i in •e mn.rMičivnti niiu-ili od smučarjev I . h i M p n i s k e [ K i d z v e z e . k i je p r i r e d i l a lu in I?- j a m i u r j n n-kme v i k o k l h iu tekih. 4. f e b r u a r j a 1914 K O se pomorili p i i m i i j i , p i o n i r k e in c i c i b a n i v u k u t,.i s .o!. |h. Cm H. u r i z j n t r u j so *f aUrnli i.-kmov ilci iu o s u d i Šolarji pnii šolo. Nckalcri Izmed Irh so b i l i prav d o b r i s i r a ž a r j i na i t e v i l u i u pnijjuh. 1 V tekih je t e k m o v a l o M p i o n i r j e v . 11 pio II i k. iu H e i e i b a n o f . S p l o l n o • a i v M i t » u j r iit z i m s k i š|K>rl n a m d o kaiz«j<-jo 5ti-vilui rlffdalCI, l l a s l i iiiiiinaiM m oč<sij<. iiHjmKi'jših. 1'rva lin.n a BU ''." - i i : Marto. vus ni u n pofioldan so s k a k a l naši najmlajši ua jeseni zvrnjen m e t e r i k i s k a k a l n i c i . S k a k a l c e v je b i lo 18 k<-r s t* . nekaj č l a n o v T V D Ptirtunn I.I,LI p.Kik udeležilo icč . i i a / . i skoke » K o č e v j u , so ii o i l nrli » k i i k a l i i i c n in pok « 4 « H p r i d u b Ijrno spretnost. Zelo slu nas raz.ve•elita Konx|i5 Karel iu (.reminč J t Alojz. Mali lAijzi-k, droben, a iibiv l a i i i t i č e k , je <.kuknl Inki) lepo, d n ga. nehote iiiHMinjemo • H u - r l j v m i i i a l u r l « , č e s a r naj n a m d r ž a v n i rrpu-zentant ne .šti-je zlo. 'Irgn uspeha ne smemo pozabili. T a I .-utira nem u | I I > I I I . ; I I bo treba p o m a g a t i do izpo p o l n i l ve. v s m e č a r d t e m Sporlu n a D o l e n j - k c m . Pohvalimo lahko u d e l e ž b o zunanjih društev, k e r --o n a p r e j š n j i h tek movanjih, s o d e l o v a l i p r e d v s e m N o v o (peAcatiii. V i d i m o , d a s m u č a n j e p r o d i r a o a n a š o va^. G o r j a n s k i s m u č a r s k i t e r e n i ' so o d l i č n i z a prirej;, rije t a k i h tekmovanj, ker l a h k o speljcino po njih najraz l i č n e j š e proire od n a j l a ž j i h do v r hunskih. N o v o m e š k i P a r t i z a n bo p r i r e d i l v nedelja, 14 11. t. 1., svoj 11. G o r jnn>ki s m u k , n a katerega je p o v a b i l t e k m o v a l c e iz K o č e v j u , Brežic, K r škega, Trbovelj, Ljubljane in G o renjske. T e k m o v a l c i se bodo lahko sami p r e p r i č a l i , d a G o r j a uske proge nudijo tekmovalni u ž i t e k tudi naj bolj razvajenim tekmov aloem naših viliiinskilj prog. Upamo, d a bodo v a b l j e n a d r u š t v a sprejela v a b i l o in s svojo u d i l e ž b o povzdignila smu č a n j e na ^ D o l e u j - k e m , Z e l m i zlasti, d a si n a š o p r i r o d i l e v o g l e d a j o tui|i vodilni smučarski funkcionarji in na) v naši pi-i/iideviMisii Z a razvoj š p o r t a č i m bolj p o d p r c i o . NiMOiueščani d |,o<lo d o m a č e in ostale t e k m o v a l c e lahko o g l e d a l i v njihovih v o ž n j a h v nedelio na G o r jancih. D r u š t v o bo • p o m o č j o »Put n i k a « >rgn nizi tal.) preuoi i/. Sm?ega mesta do (Jabcrja. »Srce«. Kino »Jadran«* Kočevje O d 12. d o 14. f e b r u a r j a : » M i i d r e d Pierce«. 17. i n 18. f e b r . : » T r e n u t e k o b u p a « . OBJAVA Obveščamo vse p o t r o š n i k e i n cenjene odjemalce, d a Unatno stalno n a zalogi vsakovrstne m o ške, ženske i n o t r o š k e čevlje p o najnižjih k o n k u r e n č n i h cenah. I z v r š u j e m o vse vrste naročil p o željah posameznikov, kakor tudi naročila n a veliko. Trgovskim podjetjem dajemo poseben popust. V oddelku za popravila sprejema m o v s a dela, s p a d a j o č a v č e v ljarsko stroko. P o i z k u s i t e — p r e p r i č a j t e se'. Čevljarska zadruga, D o l . Toplice PODALJŠANJE VOZNIH DOVO LJENJ Z A VOZNIKE AMATER JE ObveSčamo vse voznike motor n i h v o z i l — amaterje, k i Imajo vozniška dovoljenja izdana v letu 1952, d a p o t e č e n j i h o v a v e l j a v n o s t 31. m a r c a 1954. V o z n i k i — amaterji, k i i m a l o stalno bivališče v okraju Č r n o melj, naj vložijo prošnje za p o daljšanje vozniških dovoljenj p r i T a j n i š t v u za notranje z a đ e v e OL.O Č r n o m e l j n a j p o z n e l e d o 15. m a r c a 1354. P r e d p i s a n o t a k s i r a n i p r o š n j i je treba p r i l o ž i t i z d r a v n i š k o s p r i č e v a l o izdano o d d r . Dr-reanl C i rila, k i je v okraju Č r n o m e l j n r l stoien za izdajo takih spričeval. Podaljšanje vozn'ških dovoljenj se v r š i d o 31. m a r c a 1954. Načelnik: M a k s K l e m e n č i C 1. r . MALI OGLASI SLUŽBO D O B I trgovski pomoč nik. P o n u d b e z opisom dose danjega s l u ž b o v a n j a i n strokov ne izobrazbe poslati na K m e t i j sko zadrugo Skocjan p r i N o v e m mestu. Z A V O D J O PEKAR1.TE sprejmemo takoj v službo nekovskega moj stra ali pomočnika z daljšo prakso. Ponudbe z navedbo do sedanjih zaposlitev poslati n a : Kmetijska zadruga Skocjan pri Novem mestu. KORESPONDENTKA Z znanjem slovenščine, nemščine, italijan š č i n e i n stenografije, stroiepisja ter k n j i g o v o d s t v a želi o r e m e n i t ! s l u ž b e n o mesto V postav p r i d e tudi bližnja okolica. Ponudbe poslati n a upravo Dolenjskega lista. P R O D A M " Joosnfmalnlk za m l e k o in pinjo z a izdelovanje srvovesa Š a h o v s k o d r u š t v o Č r n o m e l j je p r i r e d i l o š a h o v s k i t u r n i r z a dosejro i T . kat^eori.je, za k a t e r e g a « c jo p r i j a v i l o 14 i g r a l c e v . T u r n i r je do sedaj d o b r o p o t e k a l in k a ž e , da b o do napove danega č a s a — do 10. t>J>ruarja k e n f a n . K e i je treba s a I V . k a l e i r o r i i o do=c5i v«aj polovico vseh_ m o ž n i h , t o č k , se je r a z v i l a b o r b e n a iffta. P o sebno «e stopnjuje, k o se turnir bliža, koncu. O z a k l j u č k u i n iaidu bomo še p o r o č a l i . -M. I P r e t e k l i č e t r t e k so i m e l i č r n o m a l j s k i d i j a k i svoj d r u g i š p o r t n i d a n . N a d 5') d i j a k o v je bjilo n a s m u č a r skem p o h o d u iai v e č kot 70 s a n k a č e v je drvelo po č r n o m a l j s k e m sankališču. Ostali dijaki, k i nimajo s m u č i Ln s a n k , ^o t e k m o v a l i v s t r e l j a n j u z z r a č n o j j u š k o . v n a m i z n e m tenisu i u v igri » m e d dvema o g n j e m a « . p o p o l d n e so b i l a š p o r t n a tekmo vanja v atletiki i n malem r o k p o u č t u ( n a t o p i l o je 8 e k i p ) . Č e p r a v je te l o v a d n i c a za atletiko in r o k o m e t pre majhna, so b i l a t e k m o v a n j a n a p e t a in zanimiva. Tehnični rezultati iportnih tekmooan): namizni VIIL red. tenis: 1. razred, X Roth Klopčič Saša, Mali rokomet - ženske: VIII. Janez, V I I . raz V . razred, razred. Hali rokomet' - mo.U-i: V I L razred, V. razred, V I . razred. Atletika: m e d atleti se je posebno odlikoval 17-lcijii M n š i č , k i je ž e v pretekli sezoni docesrel v metu k o p j a icz.uliate o k o l i 50 m. Letos je toliko napredova.), i!n l a h k o p r i č a k u j e m o š e b o l j š e rezultate. Mladinci Mnšič — tek 15 m: C o p - 2:4, - 2:5, T e l a t k o - 2:8. Skok o daljino t 7 m zaleta; M n T. J / . š i č - 4,66 n i , C o p - 4,40, L i k a v e c - 4,22. ,1M m, l,ie:ua je o d i g r a l Že vse p a r t i j e In ima sedem t o č k . Z m e d s e b o j n i m re m i j e m sla' se za pol t o č k e dvignila V e r b i č in K a s i c l i c . V g l a v n e m jo l i i n n r z.aključen, Stanje pO X I L k o l u : S i t a r 11 t o č k , S k e r l j 8 in p n i , i n g . S o d n i k 7, L i č i n i 7. J e n k o 5 in p o l , d r . S a v e l j 5, 1'ink in M i l i e l i n po 4 in p o j , V e r b i č 3 in netič p o l , Keaielio 2 točki 3, B r k i č iu Iva- itd. medicinke - 4 k%: M o i i i č - 14,74 C o p - 14,12 m , Š i i n c c • 11,81. L E T N A SKUPŠČINA T V D Partizana N o v o mesto bo v t o r e k , d n e 16. f e b r u a r j a o b 19. (7) url zvečer v dvorani Sindikalne ga d o m a . U d e l e ž b a j e z a č l a n e obvezna, vabimo p a tudi vse pri jatelje naše mladine. Trotkok 10.05 s 5 m m . Co'P - zaleta: M u š i č — 9,83, T e k t k o G o s p o d a r s k e organizacije odnosaiio z b o r n i c e so nastale kot r e z d t a i t reorganizacije i n ^ d e rno-kraitizacije n a š e g a gospodar, stva i n d r ž a v n e u p r a v e . C r n o msljskii o k r a j predstavlja z o z i rom na svoj | « o g n r f f k l p o l o ž a j gospodarsko enoto, k[ i m a vse pogoje, da se gospodarsko u s p e š , no r a z v i j a v o k r a j n i komuni. V ta nJimen so t r g o v c i i n go si i! nič >r j i osnovali svojo s k u p no z b o r n i c o , k i že ob p r v e m letu svojega obstoja k a ž e lepe uspehe n a pod.roćju svoje d e . .kivnosti ter je k l j u b r a z n i m porn;inikljivostim zaživela in ortianizacij.sko i n gospodarsko p o . segla v p e r e č e p r o b l e m e B e l e krajine. s m i s l u c e h o v s t v a , m a . r v e č kot n u j e n č l e n v d i r u ž b e n e m m go spodarskem življenju. Crnorna'ljisika zbornica si je poleg s v o j i h o r g a n i z a c i j s k i h i n m e d s e b o j n i h k o m e r c i a l n i h odno sov p o s t a v i l a v svoj d e l o v n i p r o g r a m n a p r v o mesto vzgojo svojega t r g o v i n s k o - gostinskega k a d r a . U p o š t e v a t i m o r a m o , da je dosedanji k a d e r še v v e l i k i meri pod vplivom kapitalistič ne p r e t e k l o s t i a l i pa je v p r v i h povojinih l e t i h n a h i t r o š o l a n ter n i dojel s o c i a l i s t i č n e m o r a le v p r a v e m s m i s l u , zato č e s t o ?apadn v* r a r n e š p e k u l a c i j e i n k r i m m n l , k ^ r jemlje ugled osta l i m p o š t e n i m delavcem i n k o m p r o m i t i r a t r g o v i n o i n gostinstvo kot š i p e k u l a n t s k i sektor n a š e g a '.'ospodairstva. Po'leg tega so p o s l a l e naloge t r g o v i n e i n gostin stva po u k i n i t v i garantirane p r e s k r b e z uvedibo n o v i h e k o nomiskih odnosov, v katerih s p r o š č e n o dolnje znkon v r e d n o sti, v s e bolj zahtevne. Z b o r n i c a je o r g a n i z i r a l a d v o m e s e č n i se m i n a r za n a m e ' č p n c e v t r g o v i n i , katerega se j e u d e l e ž i l o 25 ti:':->iikov, od n j i h j i h j a 23 uR<peišno n a r e d i l o s t r o k o v n i iapit za trgovskega p o m o č n i k a . - 9,40 m. Plezanje po nroi: M n š i č Likavec 2:9, • ti,9 sek., 7,2 s e k . , C o p - 8,1 sek. Mladinke — iek Cajnar /5 m: B r o d a r i č Cajnar - • - "5. Skoti o daliino: B r o d a r i č m a s l a z n a m k e »Diabolo«. Cena U m r l i so: K l o b u č a r Terezija, u ž i t p o d o g o v o i * u . — U c m a n A n t o n , k a r i c a , 73 l e t , i z U r i n i h s e l ; V r t a r L u d v i k , o t r o k 15 m e s e c e v , i z D o b a v o 2, p . O t o č e c b b K r k i . U G O D N O P K O D A M n o v o p o h i š t P o d t u r n a , K o b e A n d r e j , ksaaet, 7a v o : o m a r o z a o b l e k o , k o m o d o i n let, i z D o b i n d o l a ; G u t a a n N e ž a , d v e p o s t e l j i . V s e i z č e š n j e v e g a u p o k . , 76 l e t i z D o l . T o p l i c . lesa — fino polirano. P o i z v e d b e LOŠKI POTOK in ogled p r i : Perše Ignacij, s k l o š n o mizarstvo, B i r č n a vas, V m e s e c u j a n u a r j u sta bi!J v pošta Smihel p r i Novem mestu. občini Loški potok rojeni d v e Z A M E N J A M d v o s o b n o k o m f o r t n o d e k l i c i i n e n d e č e k . U m r l i sc*> s t a n o v a n j e v M a r i b o r u z a e n a k o K o r d i ž J o ž e f a , u ž i t k a r i c a , 85 l e t , v N o v e m m e s t u . P i s m e n e a l i iz R e t i j ; C a r K a r o l i n a , u ž i t k a r i ustenene p o i z v e d b e n a : M e d l e c a , 13 l e t , i i . S e j j o v e v a s i . P o r o k F r a n c , M a r i b o r , V o S n j a k o v a 25. n i b i l o . Zchvoia O b prerani smrti našega drage ga m o ž a i n o č e t a F r a n c a F i n k a , i z S u h o r a p r i M e t l i k i se i s k r e n o zahvaljujemo Okrajnemu ljudske m u odboru Črnomelj, občinsseimu L O Metlika, godbi i n pevcem m e sta M e t l i k a , gasilski četi Suhor, vsem prijateljem i n znancem ter darovalcem vencev, k a k o r tudi vsem, k i so ga spremili n a zadnji poti. — Žalujoči: žena Nežka, h č e r k a Stanka, sestra M i c k a i n ostalo sorodstvo. VIDEM — DOBREPOUE R o j e n i so b i l i t r i j e d e č k i . P o r o čili so se: Zupane V l a d i m i r i z S o teljskega p r i K r š k e m i n B a b i o Olga iz Podgore p r i Dobrepolju; Pugelj Jožef iz Tržišča i n Zorzut Bernarda iz Lipe p r i Dobrepolju. — Čestitamo! Umrli so; Meglen A n t o n , z a s e b n i k , 74 l e t , i z P o t i skavca; Žemljic Joško, upokoje n e c , 73 l e t , i z p o n i k e v ; K l u n I v a n o s k r b o v a n e c , 80 l e t , i z d o t i r a p o č i t k a P o n i k v e ; N o v a k M a r i j a , 76 let, i z Zdenske vasi. OBVESTILO MOKRONOG Rojeni so b i l i 4 d e č k i i n 3 d e D n e 13. f e b r u a r j a 1954 o b 18. u r i bo v dvorani D o m a sindikatov klice. Poročili so se: Kralj A n t o n Novo mesto občni zbor K D »Gor pekovski mojster i n Ferdan Slav janci« N o v o mesto. V a b l j e n i v s i ka, babica, oba i z M o k r o n o g a ; člani K D i n ljubitelji kegljagtva. Dobrovoljc Janez, k l j u č a v n i č a r i z — Odbor. Vrhnike i n Pleskovič Terezija, Zavod za napredek gospodinj krojaška pomočnica i z Mokrono s t v a v L j u b l j a n i b o z a č e l i z d a j a t i ga, u m r i n i n i h č e . strokovni mesečnik. METLIKA »SODOBNO GOSPODINJSTVO« Rojeni so bili 3 dečki i n 6 de List bo obravnaval vsa vpraša k l i c . P o r o č i l i so se; B a j d u k A n nja iz področja družinskih i n s k u p n i h gospodinjstev v k m e č k i h ton, k m e t i n J u r j e v i č Jožica, p o lj e d e l k a , o b a i z R a d o v i c e ; P l u t predelih. Prijave z a list pošljite n a n a Ivan, strojni k l j u č a v n i č a r i z V i slov: Z a v o d z a napredek gospo došič i n Sotar Štefanija, m e s a r k a d i n j s t v a , L j u b l j a n a . E r j a v č e v a c. iz L a š k e g a p r i C e l j u ; C e n t a F r a n c 12. N a š t e l e f o n 20-540. O s e b n e p r i k m e t i z K e s e r i i n K o č e v a r J o ž e f a , j a v e m o ž n e d n e v n o i s t o t a t n o d 7. p o l j s k a d e l a v k a i z B o j a n j e v a s i ; — 13. u r e . P o h i t i t e s p r i j a v a m i , P r o s e n i k A l o j z i j , v o d o v o d n i i n s t a da boste u p o š t e v a n i ž e p r i p r v i later i z M e t l i k e i n G r a h e k M a r i številki. «— L e t n a n a r o č n i n a ja, k u h a r i c a i z Otovca; Magovao Ilija, oficir J L A iz Badovincev i n 300 d i n . Badovinac Marta, dijakinja i z S u hora; Prus Jože, čevljar iz Metli Gibanje prebivalstva ke l n Simčič Katarina, poljska delavka i z R a d o v i č ; Slane Janez, v Novem mestu železničar i z Rosalnic l n T o m e R o j e n i h j e b i l o 11 d e č k o v i n 5 J o ž e f a , š i v i l j a i z K r i ž e v s k e v a s i ; de,-.i.c. P o r o č i l i s o s e : M i l j a j l o v i č V r a n i č a r A n t o n , k m e t i z S l a m n e V i d e n , u s l u ž b e n e c J L A i z R e k e i n vasi i n T u f e k č i č H a n k i j a i z L u Golobic Alojzija, t o v a r n i š k a de kovca (Bosna); R a j a k o v i č J a n k o , l a v k a i z N o v e g a m e s t a ; V o v k J a k m e t Jz R a d a t o v i č i n B u č a r B a r a nez, s i n k m e t a i z K u m a n j e vasi p o l j s k a d e l a v k a i z G a b r o v c a ; G o in Berus Cecilija, h č i k m e t a iz vednik Jože. kmet i z Bušinje vasi Zdinje vasi; V o v k Jože, s i n k m e in Stojnic Jožefa, poljska delav ta i z R u m a n j e v a s i i n B e r u s V i k k a i z J u g o r j a . u m r l i s o : B e n c i n a torija i z Zdinje vasi; J a n č a r Franc, oskrbovanec doma onemo Franc, s i n kmeta i z Cešče vasi i n g l i h , 56 l e t i z M e t l i k e ; O m e r z e l j Dular Karolina, hči kmeta iz P o t o k a ; S l a k A l o j z i j , t o v a r n i š k i d e B a r a , g o s p o d i n j a , 77 l e t , i z M e t l i k e : F i n k F r a n c , k m e t , 33 l e t . Iz lavec i z T r š k e gore i n Božič M a SuTiora; Matkovič Stanko, rija, t o v a r n i š k a delavka i z N o v e Dol. ga m e s t a ; s c h v e n n e r H e n r i k , k l j u o t r o k , 17 d n i , i z K r i ž e v s k e v a 3 i ; R o g e l j B a r a . g o s p o d i n j a , 77 let, l z čavničar i n Bratun Marija, tovar niška delavka, oba i z Cešce vasi. B u š i n j e vasi; Savoren Ferdinand, U m r l i s o ; K o t a r V i k t o r , k m e č k i u p o k . , 72 l e t , i z M e t l i k e . d e l a v e c , 17 l e t l z D o b l i č k e g o r e ; V E L I K E LAŠČE B l a t n i k A n a , u p o k o j e n k a , 79 l e t Rojeni so bili 4 dečki l n e n a iz N o v e g a m e s t a ; I v a n e ž J e r n e j , d e k l i c a . P o r o č i l i so s e : Z a k r a j š e k k m e t , 74 l e t i z G a b r j a . Franc, skladiščnik iz Roba i n J a m n l k A n a , Šivilja, i z T o m a ž i Kočevje nov: Šknlj Jože, kmet iz Branko R o j e n i so b i l i 3 d e č k i i n 2 de v a i n T o m š i č F r a n č i š k a , k m e č k a k l i c i . P o r o k n i b i l o . U m r l a Je h č i i z A d a m o v a . U m r l i so: A n J a r c N a t a š a , otrok, 8 meaecev i z doljšek Kristina, g o s p o d i n j a , 81 Kočevja. let l z V e l . La*Č: J a k š e Janez, k m e t , 84 l e t i z R a š i c e ; P e r u . š e k T e r e z i j a , g o s p o d i n j a , 65 l e t iz Br IZ NOVOMEŠKE l o g a : K l a n č a r J a n e z , k m e t 67 l e t PORODNIŠNICE iz V r h a p r i R o b u ; J a m n i k A l o j z i j V p r e t e k l e m t e d n u s o r o d i l e ; k m e t , 68 l e t i z T o m a ž i n o v . Gazvoda Tončka iz Metlike — SEMiC dečka; Matkovič Slavka iz semiča — d e č k a Sušteršič A n i c a i z R o j e n i h <e b i l o 6 d e č k o v I n e n a M i r n e p e č i — d e k l i c o ; L a h M a r i d e k l i c a . P o r o č i l i so se: SuštarSift j a i z M i r n e p e č i — ^ o o k a ; M e ž - A n t o n , n o l j s k i d e l a v e c i n TJ.novea naršič Polda iz De T o p l i c — A n a , p o l j s k a d e l a v k a Iz Crefcn.ievd e č k a ; S i m o n č i č A n i c a i z Š e n t c a : D a j č m a n A n t o n , i e l e z n i č a r Iz jerneja — deklico; Pajk Pepca iz K a l a i n Kpmbič Martina, dilekiiz F-elo?ov: Golobic JoSe, G a b r j a — de&ka; L a v r l č M a r t a i z nja pomočnik l n Golobic Gotne vasi — deklico; S t a r e š i n i č č e v l w * k i Andreia* Francka iz Črnomlja — d e č - k a ; M a r i l a , o b a Iz K a l a : Poljane Jožefa i z Straže — d e k l i Viktor, šofer i z Vih -^ In K o k c S a r co; V o v k F r a n c k a i z R a k o v n i k a M a r i j a , d e l a v k a i z Semiča. u m r l i — deklico; G a z v o d a A n a i z Gotne so: Kacnbič K a t a r i n a , užitkarica, v a s i — d e č k a ; S e k u l a A n g e l a i z 88 l e t , i z C r e š n j e v c a : K u m p N a S t o p i č '— d e & k a ; B e r k A l o j z i j a i z d a , o t r o k . 6 l e t i z N e s t o p l j e v a s i : S i m o n l č M a r i j a , u ž i t k a r i c a , 76 l e t T r ž i š č a — dečtka. !z S e č n i c a : L a v r i n A n a . p a s e s t n l c a 86 l e t i z V i n j e g a v r h a : F e r I v a n , Rojstva, poroke in smrti otrok, 6 mesecev i z Stranske vasi. 1 • 3.26 m , 3,10 m . K. M. T u r n i h mednarodnega mojstra ing. M . Vidmarja po Dolenjskem Š a h o v s k a zveza Slovenije je s p o r a z u m n o z. D o l e n j s k i m o k r o ž n i m š a h o v skim o d b o r o m z.aprosila znanega slo venskega š a h i « t n in mednarodnega mojstra ing. Milana V i d m a r j a , da b i na Dolenjskem odiaral nekaj simiilt a u k . K e r delo v d o l e n j s k e m š a h u v z a d a j e m č a s u ni b i l o p r e v e č p l o d n o , naj b i te s i m u l t a n k e š a h o v s k o živ ljenje spet d v i g n i l e . T u r n i r j i n a j b i b i l i o d 16. d o 22. februarja v naslednjem v r s i u e m re du: K o č e v j e , Č r n o m e l j , Metlika' in N o v o mev|o. V N o v e i n mestu b i m o j ster o d i g r a l dve s i m o l l a n k i — eno z mestnimi š a h i s t i , drugo z vojaki. V N o v e m meutu b i p r i p r v i sodelo vali tudi š a h isli iz. T r e b n j e g a in Mirne pc6i, ker v Trebnjem zaradi majhnega š t e v i l a š n h i s l o v ni m o g o č e iprati a m o s t o j u e siimiltnnkc. Točen s p o r e d tuini-rja š e n i d o l o č e n i n b o mo o tem š c p o r o č a l i . Novomeške, kakor tudi kočevske, č r n o m a l j s k e in m e t l i š k e jtahtate o p o z a r j a m o na z a n i m i v o š a h o v s k o prire ditev in j i h v a b i m o , da se s i i u ] | a n ke u d c J e ž e v č i m v e č j e m š l e v ž « . - J / ? U V VSAKO HI50 DOLENJSKI LIST! v dolenjskih občinah Gibanje prebivalstva v Črnomlju GRADAC Rojen je b i l 1 deček i n I de klica. — U m r l i sta: Jereb Tere z i j a , p o s e s t n i c a , 74 l e t , l z P o d v.emlla. S k a l a A n a , u ž i t k a r i c a , 93 let, i z G r a d a c a . — P o r o k n i b i l o . V preteklem tednu je b i l rojen 1 otrok. P o r o č i l i so se: Žalec Alojz, mizar iz Črnomlja i n Z i v OOTNA VAS čač Marica, kuharica i z Črnomlja. R o j p n i s t a bttt d v e d e k l i c i . — B u t a l a I v a n , r u d a r i z Č r n o m l j a P e r o ? ) ! ! so ne: Z a e a r A l o j z , ž e In S i m e c Jožefa, k u h a r i c a i z K a - l e z n i š k i delavec i n K o v a č i č T e nižarice. U m r l n i nihče, r e z i 1 a. t o v w n i * k a d e l a v k a , o b a 1z B I r č n e v a ? I . B l g ? ! č A l o j z , a v t o SODKA21CA V Januarju so b i l i v o b č i n i m e h a n l k In K o k l j i č StpfanHfl. h č i S o d r a ž i c a r o j e n i 3 o t r o c i — d v a k m e t a , o'>a i z P a k o v n i k a . R a k o v e dečka i n ena deklica. — Poročila Stanislav i z S e l i n K i r n Marija, sta s e P e r o v š e k I v a n , r e š e t a r l z h č i k m e t a , i z P a n t f e ^ č g r m a . K r u h D u n a j a i n U v a r N e ž a , g o s p . p o J o ž e . t o v i r n i š k l d e l a v e c 5z V r t i a m o č n i c a i z Z a m o s t e a S t . 32. — In G r i l R o z a l f j a . t o v a r n i š k a d e 1z R e p e r č e vasi. Boht« U m r l i so: K o š m e r l Anton, užltkar, lavka, 89 l e t , i z Z i m a r i c e 31; K o š m e r l , A l o l z , e o z d n i d e l a v e c i z D o l . L a r o j . B e n c i n a I v a n a , p r e v ž i t k a r i c a , k o v n i c l n TTutar A n a , p o « " * t r n c a Cu? Marjnn, 78 l e t , i z G o r e K r ž e t i š t . 30; K o i z D o l . L a k o v n f c . š m e r l , r o j . Z b o č n l k A l o j z i j a , g o d e l a v e c Iz S l o v . , J a v o r n l k a 1n S e s p o d i n j a , 76 l e t , i z G o r « K r ž e t i v e r F r a n č i š k a , go$.r>. n o m o č n i c a i z . št. «3; Stare F r a n č i š k a , d e l a v k a , B I r č n e vasi. — U m r l i so; Tisov F r a n č i š k a , f o s i p o d i n i a . 67 l e t , i z 22 l e t , i z G o r e n j i h L a z o v 4. Zajčjega vrha. Ovniček Matija, DOL. TOPLICE u ž i t k a r , 77 l e t i r D o l ž a . I l e r A n a , V o b č i n i D o l . T o p l i c e j e b i l a v d e l a v k a , 71 l e t , i z S e l p r i Z a j d j e i n Januarju rojena ena deklica. P o vrhu. T u r k Frančiška, užitkarica, r o č i l a B t a s e : H e n i g t n a n D r a g o , 85 l e t , l z S e l p r i Z a j č j e m v r t u . č e v l j a r s k i mojster i z D o l . T o p l i c C u j n i k Janez, otrok, 2 meseca, i z in Zefran L j u d m i l a , šivilja iz Sel. R e g e r č e vasi. k u p u j e j o r a z n a z e m l j i š č a , slabo nomsko p o d r o č j e d r u g i h , z l a s t i p a s i p r i z a d e v a j o Z a d v i g go ne š p e k u l a n t o v . V ta n a m e n je s t i n s k i h obratov. Sedaj obstaja nujno, d a k m e t i j s k e zadruge še G o s t i n c i so o r g a n i z i r a l i podo v o k r a j u s k u p n o 35 gostiln s 30 bolj razvitiejo svojo dejavnost odkupujejo poleg drugih ben t e č a j v D o l e n j s k i h T o p l i p o s t e l j a m i . za p r e n o č i š č a , med ter cah s k u p n o z n o v o m e š k o zbor tem k o j i h je b i l o p r e d vojno k m e t i j s k i h p r i d e l k o v še ž i v i n o , n i c o , k a t e r e g a se je u d e l e ž i l o 8 (JB. V s i t i obrat} s svojo p r i m i v i n o i n les, k a r se vse sedaj gostincev i z B e l e k r a j i n e . Z a tivnostjo še m a l o ne z a d o š č a j o o d t e k a po d r u g i h k a n a l i h . S e d v i g gostinskega k a d r a je osno p o t r e b a m sodobnega gostinstva. v e d a se m o r a j o t r g o v i n s k a pod jetja za to usposobiti {n d o b i t i v a n o s r e d n j i s k l a d sa k a d r e , v Z a d v i g t u r i z m a i n gostinstva k a t e r e g a morajo p l a č a t i v s i go v B e l i k r a j i n i je z b o r n i c a n a potrebne k r e d i t e , p r e d v s e m je s t i l n i č a r j i 2%o od p r o m e t a . P o r e d i l a desetletni p l a n , k i obse p e r e č e pomainjkarnje s k l a d i š č v Č r n o m l j u , k e r je že sedaj v s k l a doben s k l a d bo u s t a n o v l j e n tud[ ga modernizacijo obstoječih d i š č e n o blago izpostavljeno v l o za t r g o v s k e k a d r e . obratov, v r n i t e v vseh b i v š i h go mom i n požarom. P r e d z b o r n i c o se o d p i r a po s t i l n i n stavb nazaj g o s t i n s t v u V l e t o š n j i sezoni se obeta B e i n pa gradnjo hotela v Č r n o m sebno v e l i k o dejavnosti na pod l i k r a j i n i v e l i k a gospodarska i n r o č j u t u r i z m a i n gostinstva ter l j u s kaiuaciteto najmanj 30 po gradbena dejavnost. O k r a j n i L O so v tem s m i s l u d o s e ž e n i že p r stelj, u r e d i t e v g o s t i š č a v M e t l i je v t e k o č e m letu n a m e n i l i n v i u s p e h i . G o s t i n s t v o se je p r i k i i n z g r a d i t e v o d p r t i h k o p a l i š č v e s t i r a t i v i n d u s t r i j o 473 Ukilič e l o r a z v i j a t i v o k v i r u z a k o n na V i n i c i , v P o d z e m l j u i n M e j o n o v 630.000 d i n a r j e v , v k m e s k i h p r e d p i s o v i n uredb. U k i t l i k i ter d o g r a d i t e v i n opremo tijstvo 118,384.000, v obrt i a k o p i a n i n a k e ^ a doma n a M i r n i go njen je tako i m e n o v a n i s o c i a l i m u n a l o 264,180.000 d i n a r j e v . Z * s t i č n i z a k u p . U r e d i t i je treba š e r i . B e l a k r a j i n a je potlna r a z n i h t u r i z e m je d o l o č e n i h 20 m i l i j o razmere v z a d r u ž n e m s e k t o r j u n a r a v n i h lepot, bogata v n a r o n o v , to j t s k u p n o 876,194.000 d i , aostinstva, kajti p o d to f i r m o dopisju, p r e d v s e m pa zgodovine rvaarjev. V s e to natm p o v e , da s t se s k r i v a j o p r i v a t n i k i , k i o d v a N O B ter i m a v s e pogoje za raz m o r a t r g o v i n a i n gostinstvo t l i jajo z a d r u g i d o l o č e n o i n p a v . voj t u r i z m a . <li v b o d o č e p r i p r a v i t i n a fe ,š?lno vsoto denarja t e r se i z V t r g o v i n i je z b o r n i c a regu bolj ž i v a h e n p r o m e t . m a k n e j o d a j a t v a m i n d r u g i m l i r a l a odnose v b l a g o v n e m pro • Z a uspešnejši raavoj Bele o b v e z n o s t i m , k i so p r e d p i s a n e m e t u , p r e d v s e m z živili š i r o k e k r a j i n e je nujno, da se v s a i n za gostinstvo. O b p r e h o d u i z p o t r o š n j e , k i so b i l a v m i n u l e m d u s t r i j s k a i n t r g o v i n s k a podjet s o c i a l i s t i č n e g a z a k u p a v p r i v a t l e t u n a b a v i « en a v d o v o l j n i h ko* ja p o v e ž e j o š e bolj tesno i a v ni sektor je brez d v o m a b i l o i l i č i n a h i n po z m e r n i h cenah, mp.dteebojnem sodelovanju k r t v e č i n i c k t i v e , toda p o k a z a l o se j T r g o v i n o č a k a j o fe v a ž n e nalo- pljo jjospndsrstvo B e l e k r a j i i A je, da n e k a t e r i g o s t i l n i č a r j i niso : gp, k a k o zadeti v s e v i š k e k m e č Tv> sodelovanje p a j e n a j e d l i kega razumelLj v p r a v e m s m i s l u , j k e p r o i z v o d n j e , k a j t i B e l a k r a - m o ž n o p r a v s p o m o č j o z b o r n i ^ k e r s i i« dohodtoov M>o*tiJi*tva 1 j i n a n a ame b i t i n e k a t a š n o eko Ob .L skupščini frgov;nsko-gostinske zbornice Naloge z b o r n i c niso bile o<p.red r l j e n e z o d l o č b a m i , t e m v e č so s« nujno k a z a l e p r i p r a k t i č n e m delu v samem procesu prehaja TVD Partiiaa L o š k i potok j « ob nja f F 7 n i l i k o m p d e n c , o d o r g a lekin.ivanjii iui^"i:jilil 10 p i o n i r j e v iti d r ž a v n e Uiprnve na samo p i o n i r k s sin uru isk i m i p o t n v h š č i u a u n , n o v k a r je zelo kori-ii.no. M a r s i k d o i m a u p r a v l j a n j e po d e l o v n i h kolek M-M-lje do s t u u č n n j , ! , a nun u priprav, t i v i h i n d-ružbemih organizaci OrLju,uizaeija le!, 111 j,, fe M i l v jah. P r a v z a r a d i tega dobiva | H I ; I O I I I C I I I M-ilii. I'ro.viMii im d e l a v c e m v l o g a z b o r n i c v«e v e č j i p o m e n , v k eni i><yt»,ku iu p o i . i l v o v n l n i m č l a n o m IVI.) 1'arlizau vse | , i ; r u i i ;<•'. k a j t i n e pojavljajo »e zgolj slamovske or^ami'zncije v b. c. kot v Črnomelj i n 14. f e b r . : Drugi športni dan na gimnaziji v Črnomlju S^.H - Slnvko Sitar prvak Novega mesta u Kino 13. Šahovski turnir v Črnomlju TELESNA^ VZGOJA KtfTilis !>nnyo. Retje; Vfwel Jer*; U v n č Ivimiku, f i g o v a Jtu.iv^ j . . i i . H r i b . Kino KRKA Novo mesto V vrstah Partizana v Semiču je precej pionirjev vojno akademijo v Sovjetsko z v e z o , o d k o d e r se j e v r n i l t a koj po izidu zloglasne i n f o r m birojevske resolucije ter d o m a nadaljeval študij. Zahrbtna bolezen ga je iztrgala i z p l o dnega dela i n kroga prijate ljev ter znancev, r a v n o na njegov 26-ti rojstni d a n . Z njim smo izgubili vedrega i n dobrega tovariša, n a š a armada pa hrabrega oficirja. Slava mu t J. J. IDOL'ENJSKI E I S T 0 č l o v e k u , ki j e „ d v a k r a t " živci ni!« je dejal eden. »Freed je pa del!«' mu je odgoToril tovariš. Prva svetovna vojn* se je bUa Novico o junaški smrti Freeda •eptemhra 1915. leta na Flaroskem WaJfeerja so uradno sporočili nje epreroenila « pravi pekel. Za Nem govi družini. Kasneje so mu vkle ce is. zaveznike. »Zavzeti je treba sali ime na sporrtenik padlih v koto 161« se je glasil ukaz vrhov njegovem rodnem mestu Chene zavezniSk« komande. Koca 16 sterju. j« p* bal kap ruševtin, ki » ga Nemci ogo^rčeno branili. Četa., ki človek brez spomina je dobila ukaz, da to koćo osvoji, $e je pretihotapila skozi bodečo Toda 24^Iemi Freed Wa!ker ni ižeo in apfoila za zaveso smodni biil padel. Ko so domači objoko kovega dima. vali njegovo smrt, je Freed, težko I » F r e e d je p a d e l ! « K o st jt dim razkad>n, so se ranjen v glavo, ležal v neki bol tovariša prešteli. Ostalo jih je osem nišnici v Vzhodni Prusiji, Ko je od cele čete. In drugi? So padJi ozdravel, so ga poslali v ujetniško tK so jih ujeli? »Freeda Waikerja taborišče. Vodstvo taborišča ga je gledalo z nezaupanjem, kajti Freed ni imel nobenih dokumen tov. Zasliševali so ga, pa n i mo gel odgovoriti n i t i na eno v p r a š a nje. Izgubil je b i l spomin in vse pozabil: ime svojega polka, rojst n i kraj, kje stanuje, vse, celć svo je ime. Ostal je č i o v e k brez imena in brez preteklosti P o k o n č a n i vojni se je z ostali m i ujetniki v r n i l v A n g l i j o . Pre gledali so ga ponovno z d r a v n i k i , zasliševali, spraševali — vse za man. Freed se še tega n i zavedal, da je vojna k o n č a n a in da je do ma. Nazadnje so ga leta 1924 o d pustili kot neozdravljivega vojne ga i n v a l i d a . Priskrbeli so m u sluz- bo v neki tovarni. In ker n i vedel kdo je, so m u morali napisati v dokumente izmišljeno ime — Jack Smirh. Nenavadno srečanje Leta so b e ž a l a . K o l i k o jih že bilo, Smith n i vedel. T o d a nekega večera, ko je bil v neki primorski luk i, k a m o r se je peljal vsak te den, ga je nekdo udaril po r a m h » H a l o , P u d i n g ! « S k o z i Smiithovo temo pozabe je šinil blisk, toda samo blisk. » P u d i n g « so m u b i l i rekli njegovi t o v a r i š i v četi. Smith se seveda n i mogel spomniti, k a k o se piše t o v a r i š , k i ga je bil po z d r a v i l . Šla sta v k a v a r n o prosla vit srečanje. Smith je priznal, da je izgubil spomin. »Ali m i lahko poveš, k a k o sem se pisal. Se spomniš?« je v p r a š a l svojega v o j nega t o v a r i š a . 2a lumodtflh 'VndcrAvno: » Č a k a j . . . H m , oprosti, saj veš, dolgo je tega . . . Parker a l i W a i ker? N e vem. V e m pa, d a si iz Chesterja.« Naslednji dan se Smith ničesar n i spomnil, n i t i srečanja s svo jim vojnim t o v a r i š e m i z F l a n drije. Spet so minevaH meseci, leta. N e k e g a dne je Chesterju prebral na spominski plošči p a d l i h svoje ime. Poslej ga je njegovo pravo ime neprestano preganjajo, š e p e tal si ga je podnevi in p o n o č i . D e l a t i sploh n i mogel veo. Začel je bloditi p o mestu in se nazadnje znašel v bolnišnici, ko se je b i i nekega dne zgrudil na cesti. T o je bilo oktobra lani. I. ime ta muzikanta, 6. » i l e n v i h a r , 12. me sto ob istrski p b o l i , 13. u ž a l i t e , 15. r e d i t e l j , 17. i z w > r v o d e , 20. po9tarja o b p r o g i Ljubljana—Trst, 21. maloazijska država, 22. z l i t i n a , 24. tele fonski poziv, 25. iglasto drevo, 26. žensko kmečko ime, 27. del voza, 29. nemški spolnik, 30, kot 27. vodoravno, 51 o b r t n i k , 32. dvo je e n a k i h s t v a r i , 34. kratica za »tedaj«, 35. šaJiovski izraz, 36. n e p l o d e n , 38. a v s r r i ' s k a 39. t u j k a z a »nadomestek«. Človek, ki živi v letu 19*5 Navpično: 1. drugo največje slovensko mesto, 2. obrtnik, 3. red ko moško ime, 4. del cerkve, 5. slovenski riap, 7. žito, 8. oziral ni »DOLENJSKA zaimek, 9. muslimanski bog, 10. nikdar (srbohrv.), 11. vrhunski PROSVETA« št. 3 uspehi v športu, 14. domače živali V povečanem o b s e g u (32 s t r a n i ) Je i z A l a 3. S t e v l l k a r>olenjske p r o - (množ. 2. sklon), 16. grško b o ž a n dežela, Bvete, k i jo i z d a j a o k r a j n i o d b o r Tjjućske prosvet«, ureja pa Bogo K o m e l j , Č e p r a v l i s t se t š e e s v o j o smer, izpričuje ta številka po s v o j i v s e b i n i l e p n a p r e d e k . Ca Jo boc'o p o d j e t j a i n ustanove tudi vnaprej finančno podpiral«, ozi r o m a omogočale njeno izhajanje, se b o D o l e n j s k a p r o s v e t a l a h k o razvtia v pravo dolenjsko revijo, k a r v s i ž e l i m o , saj g r o z a k u l t u r ni razvoj, ln tudi ugled. Dolenj ske. Z a o r a n o je p r e c e j l e d i n e , ie odnehat! ne s m e m o . V tej Š t e v i l k i j e p r o f e s o r M I l a n Dotftc n a p i s a l p r e g l e d e n č l a n e k o fiVlJenJu dolenjskega pripovedni ka i n poeta M i l a n a P u g l j a (ob TtUetnlcl njegovega rojstva) ter tucfl ocenil njegovo literarno ustvarjanje. Slavko Kastelic go vori o naših spominskih dnevih te N O V i n o d v e h p r o s v e t n i h d e lavcfh, o Edmiundu in M a r i j i Hofbe.Je, k i s t a učiteljevala v Dol. fcfernSki v a s i , p a so j u z a r a d i n j u nega naprednega prepričanja in d e l a za o s v o b o d i l n o g i b a n j e p o b i l i d ^ a M izdajale*. Koimeljeva Članka sta Novomesi-ci t i s k a r j i i n n j i h d e l o ter T r z a & k l d i l a A k i r o k o p i s n i Ust F I o res. Z a n i m i v je z l a s t i p r v i č t a n e k , k i i m a z a d o d a t e k Se 6 n e o b j a v ljenih pisem Frana Levstika no v o m e š k e m u tiskarju K r a j c u i n pa C e g n a r j e v o p i s m o i s t e m u tistearju glede ponatisa »Babice«. Tržaški tii.ja*k1 Ust F l o r e s j e s i c e r z a n i m i v a s l o v s t v e n a d r o b t i n a , ki pa se l e a v t o r j u v p r e d o l g e m č l a n k u r a z b l i n i l a v b r s k a n j e za n e b i s t v e nimi stvarmi. Dr. Ivan Vasic je p r i s p e v a l č l a n e k za z g o d o v i n o n a je osvobodilne borbe: Novomeška sckolsrfka ž u p a l n n l e n i o d n o s i d o OF, kjer ugotavlja: »Čeprav je bila (novomeška sokolska župa) po o z e m l j u i n š t e v i l u najmanjša, se j e o d v s e h d r u g i h sokolskih ž u p najbolje izkazala in doprine•la znaten dele* osvobodilni borbi slovenskega naroda«. O o d r u za r o č n e l u t k e l n o Igri z r o č n i m i l u t k a m i plSe n a š prizadevni lutkar, profesor na no v o m e š k e m učiteljišču, Dušan M o dlc. Z a razne prireditve bo zelo p r i merna enodeianka »Starec Millon* prirejena po Mauppassanovi no v e l i . V s e b i n a JI j e v z e t a Iz o m a k e o k u p a c i j e F r a n c i j e 1870. P r i z o r Je zelo m o f a n In k a k o r p o s n e t l z dogodkov zadnje vojne. Igralcev Je š e s t , s c e n a e n o t n a , z a t o b o d o n e * l o d r i te e n o d e j a n k e gotovo veseli. Sledilo poročila o delu drušlev v novomeškem okraju in Drobne vesti. Številka Jt bogato Ilustrirana, n « p«a/i a t r n n l p a Je objavllena lopa P u t l j e v a pesem: Prišli so m a j h n i škratje, k! izpričuje mo čan vpliv velikega Pugljevega vzornika Ketteja. —i stvo, 18. bajeslovni letalec, 19. kralj (italij.), 22. afriška reka, 23. fizkulturno orodje, 26. tujka za »geslo-«, 28. vrata slanine, 31. kot 8. n a v p i č n o , 33. ime slovenske to varne, k i proizvaja pisalne stroje, 35. osebni zaimek, 36. medmet, 37. soglaamk in samoglasnik. Literarni večer v Novem mestu V Pre5exiM>v«tn terJnu je b i l v No r e m m e s t « tonJi l i t e r a r n i v e č e r č l a nov D r u š t v a s l o v e n s k i h k n j i ž e v n i k o v . Dvorana je bila navzlic mrazu in snegu p r a v lopo zabodena in p o s l u š a l c i i v e č e r a p r a v gotovo niso o d šli r a z o č a r a n a . Za uvod je orkester KD Dušan Jereb zaigral Mozartovo N o č n o muc i k o , nato p a s* b r a l i svoje p e s m i trije Lz n a š e m l a j š e g e n e r a c i j e , po z n a n i rt tbwrke P e s m i š t i r i h : Ciril Z l o b e c , K a j e t a n K o v u č in T o n e P a v ček, prozaist in dramatik Bra*ko K i e f t je p a r e c i t i r a l o d l o m k e iz svo jega f i l m s k e g a s c e n a r i j a o P r e š e r n a . C i r i l Z l o b e c i n K a j e t a n K o v i c sta se uaro is-redstavala s svojo osebrjo l i riko in osebno p e s n i š k o in poorično problematiko, Toec Paivček, dolenj ski rojak, pa t Dolenjskim crklom pesmi o n a š i z e m l j i i n n a i i h l j u d e h . K r e T t o v . s t i l i s t i č n o i n u m e t u i š k o zelo m o č a n s c e n a r i j je p r i t e g n i l p n d t t š u l ce. k a j t i K r e f t je t u d i i z v r s t e n re c i t a t o r , k i » n a d a t i besedi p r a v i p o u d a r e k in n o t r a n j i z v e n . Z a z a k l j u č e k je m o š k i p e v s k i z b o r , ki z a d n j e č a s e d o b r o n a p r e d u j e , z a pel t r i postni. V subofo z v e č e r so e l a n i d r a m a t ske d r u ž i n e K D D u š a m J e r e b i g r a l i B e n e l i j e v o » L j u b e z e n treh k r a l j e v < , y u c d c l j o p a je b i l k o n o o r t o r k e s t r a K D D u š a n Jereb iu godlje g a r n i z i j e J L A iz N o v e g a mesta, o č e m e r botno š e poročali. OPOZORILO NAROČNIKOM, K! SO PLAČALI NAROČNINO S POLOŽNICAMI Ekspedit tiskarne « L j u d s k e pravice« v L j u b l j a n i je s 52. številko našega tednika pomotoma poslal nekaterim našim naročnikom položnice revije T O V A R I Š . Toglcjte odrezek poštne položnice, če morda n a r o č n i n e , namenjene za Dolenjski list, niste pomo toma poslali T o v a r i š u . V s i , k i so to prezrli, naj nam to ta koj s p o r o č i j o , da jih bomo lahko vnesli v sezname ude l e ž e n c e v n a š e g a novoletnega nagradnega ž r e b a n j a , k i bo v drugi polovici tega meseca. U p r a v a Dolenjskega lista S Zdravko Slamnik: i m a Na duri trka prvi mrak in babica pripoveduje, kako premeten skratek Spa^ p o r e d n e ž e kaznuje.. Tam zunaj pod vasjo pa nova burja hruje in puhasto srebro na nizka okr?« suje. Z OGULJENI MAČEK simbol rimskega cesarstva na Balkanu M a č e k Je ostal simbol f a š i stične pustolovščine v Paveličevt » N e z a v i s n i d r ž a v i H r v a t s k i « . Pred kratkim je umrl Aimone Duca di Spoletta, katerega je Mussolini postavil za kralja P a v e l l Č e v e N D H . Med njegovo z a p u š č i n o je tudi star oguljeni m a č e k , ki ga je vojvoda — naj brž v trenutku o b e š e n j a š k e g a humorja — krstil za Zvonimir j a II., torej z Imenom, s katerim so njega, italijanskega vojvodo, proglasili za hrvatskega kralja^ Zdaj je vojvoda umrl Mussoli ni pa že dolgo prej, P a v e l i č ne kje v daljni Argentini sanja o nekdanji krvavi slavi. Tako je od vsega Italijanskega imperia l i s t i č n e g a sna o rimskem cesar stvu na Balkanu ostal š e edini simbol — star oguljen m a č e k . J{©c groze v Črnomlja Bilo je v ča*u okupacije leta 1&42. Ze nekaj dni pred 25. ju lijem $o Sušijali na karabinjerakl postaji, da se bo v kratkem v Č r n o m l j u zgodilo nekaj s t r a š nega. Posebno zaskrbljeni imo poatall ml, ki s m o imeli svojce v partizanih. 25. Julija ao Italijani Se pred 16. uro popolnoma zaprli Č r nomelj, to «e pravi n i h č e ni amel mir^o bunkerjev iz mesta niti v mesto. Na bunkerjih so bile ttvaza zelo p o j a č a n e . Le redkim d r u ž i n a m ln posamezh i k o n \ ki ao se zavedali svoje » k r i v d e « p*ed italijansko oblast5, se je p o s r e č i l o v zgodnjih ofoldenskih arah oditi v talini vrh, M a » e r l e n — k partiia*om v svobodo. Preostalih ae polast.la zla slutnja. P o n o č i jo J/nvelo v o j a š t v o , k i Je bilo nastaftjaaio T barakah na Majerju, alarm. Oficirje, kj wo itanovali po privatnih Mieh, »o pozna ponoči klicale vojaik« p a t t a j l j e . Zbranemu v o j a š t v « to 5ili, da morajo biti to * a č ranjeni val aafodmki £ * t . N e k e g a jutra, k o je Smith stal no izgovarjal svoje pravo ime, m u je rekla b o l n i č a r k a , da je poznala nekega Waikerja, toda padel je v p r v i svetovni vojnu K o ji je bol nik dejal, da je nemara tudi nje mu ime W a l k e r , si je b o l n i č a r k a mislila: blede se m u ! V e n d a r je takoj šla k d r u ž i n i "Walker i n po vedala ta pripetljaj. D r u g o jutro je prišla Walkerjeva sestra pogledat č u d n e g a bolni ka. Smith se je nenadoma začel vsega spominjati, pozaba je z g i n i la. Z d r a v n i k i so že poverjeli, da je » d r u g i č rojeni "Wa!ker F r e e d « ozdravljen, potem pa so o d k r i l i nekaj presenetljivega. V a l k e r j u se je res v r n i l spomin, toda tisti i z pred 38 let. Č a s od eksplozije gra nate na Fiamskem pa do trenut ka, k o je zagledal svojo sestro, mu je Čisto zginil iz spomina. Po vsem svojem pojmovanju m vedenju je Freed ^ a Iker človek iz leta 1915. (Iz »NIN«) Z a s m e j a l se je o$abni k a r a b i n j e r : »Nič v p r a š a t i k a m — gremo, g r e m o ! « M e d t e m pa so v » z a d n j i hiši«, kot p r a v i j o B e lokranjci m a n j š i aobl svojeua b i v a l i š č a , d v i g n i l i s postelje Ba letno gospodarjevo staro m a t e r , k i nikakor ni mogla razumeti, kaj se godi. T u d i nI v e d e l a , k a k o naj se o b l e č e , zato so jI z zasmehovanjem p o m a g a l i p i j a n i i t a l i j a n s k i v o j a k i . K o so v n a j večji naglici zbrali n e s r e č n e ž i n a j n u j n e j š e s t v a r i , so morali p r e d s t r a ž o z a p u s t i t i svojo do m a č o h i š o . P r e o s t a l i v o j a k i pa so že p r i č e l i z o d n a š a n j e m vse ga, k a r se j i m je zdelo v r e d n o . M a l o p r e d d r u g o u r o so o ž i v e l e vse ceste v Č r n o m l j u , P o samezne s t r a ž e so gnale nn k o l o d v o r d r u ž i n e , za k a t e r e so bile z a d o l ž e n e . O b n e p r i ž g a n i h l u č e h smo C r n o m a l j c l o p a z o v a l i s a v o j i h o k e n ta ž a l o s t n i s p r e v o d . G o t o v o nI n i t i ena n o č , o d k a r stoji Č r n o m e l j , d o J i v e l i » K a m naj grem, saj vidite, da t o l i k e ž a l o s t i l n solza. R a z l e g a »em n o s e č a ln moj prvenec ni lo se je v z d i h o v a n j e l n jok izpolnil H niti poldrugega Jata!« o b u p a n i h m a t e r , k i so r u š i l e v d i t o v « , ki so se predrznill postaviti po robu voditeljem mog o č n e g a italijanskega imperija in nositeljem rimske kulture. Po t o č n i h navodilih, k a t e r « hiše bo evakuirala kaka skupina vo jakov in karafcinjerjev, so do bili o k r e p č l l o za avoje t e ž a v n o n o č n o delo v obliki ruma, t e ž kjh italijanskih vin in drugih alkoholnih pijač. Na pol pijana drhal se je zapodila na podlo delo. Okrog 1. ure ponoči so že trkali ln razbijali po vratih tistih n e s r e č n e ž e v , ki so s svo jimi d r u ž i n s k i m i člani pomno žil] vrste prvih partizanskih odredov. Z rezkim glasom so na kratko razložili, naj b r l vstane vsa družina in gre z njimi. Na stal je jok In krik n e s r e č n i h mater ln otrok. To ni motilo italijanskih zveri, ki so že sti kale po hiši ln Iskale, kje je kaj piena. Niso jih ganile p r o š nje Sprajcarjeve snahe, ki je zaihtela: • V A J V E 1» O ¥ S O c u l a h lz r j u h , v k o v č k i h , v v r e č a h l n v v s e m m o g o č e m svoje s k r o m n o p r e m o ž e n j e , k i so ga smele vzeti s seboj. M a r s i k a t e r a je i m e l a v n a r o č j u še d o j e n č k a , za k r i l o sta se Je d r ž a l a še d v a , k i sta glasno j o k a l a v g l u h o noč. T a k o se je vso n o č v r s t i l a d r u ž i n a za d r u ž i n o . T e m o je p r e g l a š a l obupni jok n e s r e č n e ž e v . V m e s p a so o d m e v a l i t r d i k o r a k i I t a l i j a n s k i h s t r a ž , k i so neprestano grozile i n o p o m i n j a le k t i i i t i i . K o so p e l j a l i S p r u j cerjevo d r u ž i n o po g o r n j i cesti ob g i m n a z i j i , je 8U-letna stara m a t i o p e š a l a že v b l i ž i n i g i m nazijskega poslopja. D v a v o j a ka sta jo p r i j e l a p o d p a z d u h o in jo v l e k l a n a p r e j . Z r a v e n sta pa z nasmehom ponavljala: »Via c o m u n i s t o , v i a ! « D o dne se je n a d a l j e v a l s t r a š ni s p r e v o d , zakaj na postajo niso o d v e d l i samo d r u ž i n iz Č r n o m l j a , a m p a k t u d i lz b l i ž n j e o k o l i c e . K o so odpeljali lz hiš« na L o k v a h V r š č a j e v o gospodln j o - v d o v o , k i je Imela š t i r i s i nove v p a r t i z a n i h , so na h i t r o zvlekll lz h i š e najvrednejše predmete, nato pa poslopje z a ž g a l i . N a k l a n č k u , s katerega ge j«t lepo v i d e l a vsa d o m a č i j a , so V e s n a (Metka G a b r i j e l č i č ) i n Samo (Franek Trefalt) v k o č l j i v e m ljubezenskem prizoru. Danes so z a č e l i v n o v o m e š k e m k i n u » K R K A « vrteti c e l o v e č e r n i slovenski film V E S N A . — Oglejte s i ga, ne bo v a m ž a l . — N a sporedu bo do ponedeljka, 15. februarja Predstave: p e t e k ; o b 16, 18, 20; s o b o t a : 16, 18, 20; nedelja: 10, 14» 16, 18, 20; ponedeljek: • 16, 18 i n 20. Razgledanost in izobrazba prinašata napredek tudi v kmetijstvu Mekoj o kmetijskih nadaljevalnih tečajih Smo v zimi, ko preostaja našemu kmečkemu človeku n a j v e č č a s a za i z o b r a ž e v a n j e . 2 « lansko jesen smo po slo venskem podeželju ubrali p r a v o pot i n o r g a n i z i r a l i vratc izobraževalnih tečajev za' kmečko prebivalstvo. Uspeh je b i l t o l i k š e n , d a so ž e l e t o s nekateri okraji, v katerih za vzema kmetijstvo važno me sto v n a r o d n e m gosopodarstvu, predpisali za kmečko mladino obvezno obiskovanje zimskih kmetijskih nadalje v a l n i h šol. • N e m i s l i m govoriti obšir neje o organizaciji takih v e č jih tečajev, k i predstavljajo že pravzaprav več ali manj r e d n i pouk. R a d b i o m e n i l le nekaj s k u š e n j , M sem si j i h pridobil pri kmetijskem izo braževalnem delu po tistih vaseh Dolenjske, kjer kmetij s t v o n i b i l o n i k o J i t a k o mci5no, d a b i p r e d s t a v l j a l o e d i n o gospodarsko dejavnost. M i s l i m , d a bo m a r s i k a j , k a r b o m zapisal, veljalo za tiste kraje, katere o z n a č u j e m o kot kmetijs k b z a o s t a l e im n i m a j o (za radi različnih vzrokov) nobe ne . t r a d i c i j e v kmetijskem izobraževanju. • V t a k i h k r a j i h je zelo t e č ko organizirati reden većinee č n i p o u k ter pritegniti z l a s t i m o š k o m l a d i n o i n gospo darje. D e k l e t a pa predvsem rada obiskujejo tečaje ža ku h a n j e i n š i v a n j e . C e se orga nizirajo v e č j a , c e l o v e č e r n a predavanja iz posameznih pa nog k m e t i j s t v a po vaseh k j e r je š o l a a l i k a k d r u g a p r i m e ren' p r o s t o r , p r i d e j o n a v a d n o le kmetovalci iz najbližje o k o l i c e . I n č e so p r e d a v a n j a p e r i o d i č n a , so n a v a d n o v s e l e j drugi poslušalci. Učni učinek se t a k o z e l o z m a n j š a ; Človek d o b i v t i s , d a &e j i h l j u d j e u d e l e ž u j e j o . bolj zaradi pre ganjanja dolgega časa, kakor zaradi prijetnega pogovora o kmetijskih zadevah. Seveda, če je predavatelj dober i n spreten govornik, bo v e č j i d e l p o s l u š a l c e v l e p r i tegnil k r e d n i m obiskom pre d a v a n j . L j u d e m se z b u d i z a nimanje pa začno razmišljati o r a z n i h u k r e p i h , k i so p o trebni za i z b o l j š a n j e kmetij skega gospodarstva, ter se hočejo strokovno izobraziti. Krajevna in okrajna kmetij ska s l u ž b a l a h k o r a č u n a na sodelovanje teh kmetoval cev. N a osnovi lanskih izkušenj, ustavili Vrščajevo- družino in od p r e s t a n e g a s t r a h u s k r u š e n a m a t i je m o r a l a gledati, k a k o so ognjeni z u b l j i u n i č e v a l i hišo, za k a t e r o je n j e n m o ž v A m e r i k i ž r t v o v a l obe n o g i . V s o p o d l o s t s v o j i h d u š so v tej noči- ' p o k a z a l i v o j a k i i t a l i janske kraljeve vojske, katere smo do t a k r a t s m a t r a l i za b o l j še od f a š i s t o v . S silo l n p o s m e h o m so z v l e k l l iz hia« gospo d a r j a S t a r l h o , k l Ja b i l n a j b r ž p r v i č kot o d r a s e l m o ž v e » v solzah l n p o l j u b l j a l z i d h i š e , v k a t e r i je že dolga doselletja go s p o d a r i l - . S t a r i h o v rod. Z vso surovostjo je o d r i n i l a i t a l i j a n s k a z v e r devetletno Simcevo D a r k o , k i je o k l e p a j o č se h i š n i h v r a t , h l i p n l a : » N e g r e m lz n a š e lii.iv !« D o dne je b i l a vsa m n o ž i c a n e s r e č n e ž e v z b r a n a na postaji, t a k r a t pa so bili« I t a l i j a n i o p o zorjeni, da j « p r o g a r a z r u š e n a , zato l n t e r n i n i n c e v niso m o g l i o d p e l j a t i . Pn*t!zanl so n a m r e č hoteli na vsak način p r e p r e č i t i odhod svojcev, zato so r a z d r l i progo. O d postaje p r o t i mestu se je spet r a z v i l dolg s p r e v o d , l l n l i j a n l »o vse I n t e r n i r a n e d r u / i n c k i so p o k a z a l e , da p e r i o d i č n a predavanja po vaseh s šolo niso dala zaželjenih uspehov, smo letos v k o l p s k i d o l i n i k o čevskega okraja postavili izo braževalno dedo n a nekoiikanj d r u g a č n o podlago. V p e ljali smo k r a t k e enotedenske tečaje za poljedelstvo, živino rejo in- sadjarstvo. K m e t o v a l ci p l a č a j o za t e č a j p r i s p e v e k do 100 d i n a r j e v ; t a k o s m o do segli, da tečaj obiskujejo le t i s t i , k i se z a v e d a j o v a ž n o s t i in koristi tistega,. k a r slišijo. N a š k m e t je p a č p r e u d a r e n , ne b o m e t a l d e n a r j a z a n e k a j , o, č e m e r m i s l i , d a m u n e d o naša nobene koristi. Take tedenske tečaje smo organi z i r a l i p o v s o d , k j e r j e b i l o dov-6lj zanimanja. ' Pouk je strnjen, zato tudi u č i n k o v i t . P r e d a v a n j a so č i m b o l j p r i lagojena ne samo na širše krajevne razmere, a m p a k ce lo n a posamezna v a š k a v p r a šanja a l i nejasnosti p r i k m e tovanju tega i n onega k m e tovalca. P r v i t a k i o r g a n i z i r a n ! tSČaji so p o k a z a l i v e l i k o b o l j š e u s pehe k a k o r dosedanje izobra ž e v a l n o d e l o . T e č a j i so d a l i tudi čisto praktične- rezultate: nobene • o k r o ž n i c e i n letaki niso m o g l i kmete navdušiti, d a s i k u p i j o k v a l i t e t n e g a se menskega krompirja i n umet n i h g n o j i l , t e č a j u se j e p a to ZA v veliki meri posrečilo. Kajpak j e m o g o č e na tafe način organizirati kmetijske t e č a j e l e tam, k j e r je n e p o s r e d n o n a t e m t e r e n u zapo slen kader . kmetlijskih stro kovnjakov. V u v o d u s e m d e j a l , d a se t « vrstice n a n a š a j o p r e d v s e m ,na tiste kraje, k j e r n i m o č n e j š e tradicije v kmetijstvu, oziro m a bolje r e č e n o , v pospešek vanju tistih panog, k i i m a j o n a j b o l j š e n a r a v n e pogoje. T a k i h krajev je mnogo, zlasti na D o l e n j s k e m , kjer zaradi splošnega siromaštva ni bilo mogoče vložiti večjih denar nih sredstev za izboljšanje k m e t i j s t v a . Fk)sledica takega stanja je v e l i k a nepodjetnest tako samih zadružnikov ka kor tudi kmetovalcev. Zgodi se, d a k m e t j e n o č e j o k r e d i t o v , k i j i h ljudska oblast daje za pospeševanje raznih kmetij skih panog. Kmetijski iz obrazbi t a k i h krajev je treba posvetiti še prav posebno skrb. da bodo lahko čimprej dohitel* osta?ie> g^jodarfeito m o č n e j e razvite predele n a š e domovine. T o nalogo pa bo m o g o č e o p r a v i t i l e tako, č e se kreditom in kmetijskim stro k o v n j a k o m p r i d r u ž i še gospo darska razgledanost k m e č k i h proizvazalcev. Ing. Volk Slavko Fara pri Kočevju ZABAVO DOBER SVET Malic izpod Gorjancev pelje kravo na sejem. Dimka je re brasta in suha, da se bogu smili. Pa ga sreča na Težki vodi znanec. »I kam pa kam s to tolsto kravico, s t r i c Ma tic« »V mesto na sejem, da dobim /cak t i s o č a k za jrorike,* odgovori M a l i c , k i se mu je 'erava zdela kar lepo okrogla. Jaz na vašem mestu,« pravi Miha, »bi jo najprej potunkal v tale potok!« »I zakaj?* »Da ne boste tako suho pripeljali na sejem...« Pivec: jameml mogoče KORISTEN »Tovarišica imate veliko ju?« vernI MAČEK Kunigunda, ali miši v s t a n o v a n »Prav n o b e n e t o u a r t š i c a P c p a . Veste, moj mož ima vsak dan — mačka!« ZDRAVNIKI V POGOVORU P r u i : » V e š , notarja sem z d r a p l l sedem DOBRA KAPLJICA Drugi: Krčmar: »Kaj vi ne verja je mete, da je tole vino čisto na- vek' zdravje, turno?!« Odpeljali v b a r a k e na M a j o r j u , k j e r so ostali 3 d n i . D r u g i d a n so d o v o l i f i , da so j i m s m e l i s o r o d n i k i opoldne p r i n e s t i h r a n o . Na poti v neposredni bližini b a r a k so stale ž e n e , k i so p r i n a š a l e hrano. T u d i po š l i r l ure so č a k a l e na žgočem soncu proden je k o m a n d a m i l o s t n o Iz dala poslednje dovoljenje za d o stavo h r a n e . S k o z i gosto ž i č n o o v i r o , k i je o b d a j a l a b a r a k e , pa so p r i h a j a l i o b u p n i k l i c i o t r o k , k i so ob s t r a š n i p r i p e k i k l i c a l i : »Vode, vode!«, katere pa jim nihče ni smel nuditi. Tudi ži v i n a , k i ao jo z a p l e n i l i i n t e r n l r a n c e m , Je glasno m u k a l a l n begala P<> p r o s t o r u o k r o g b a rak, da b i se u m a k n i l a ž g o č e m u j u l i j s k e m u soncu. » O , verjamem, Take kislice res ponarediti.« Bučnika let...« »O hudiča! Ta člo moral imeti železno da ni že prej umrl!« jih natrpali močno zastražene ž i v i n s k e vagone. P r e d odhodom v l a k a so z a p l o m b l r a l l vagone. O b r e š e t k a h o k e n so se v z p e n j a l i n e s r e č n i Izgnanci, da p o s l c d n j i č p o b o ž a j o z o č m i to lepo belokranjsko žemljico, s k a t e r « jih ženejo fašistične zveri ne znano k a m . . . v T i s t e d n i so I t a l i j a n i p r i d n o v o z i l i na postajo svoj » z a s l u ženi« plen: p o h i š t v a , šivalne stroje l n druge stvari internlr a n c e v . V Italijo je b i l o p o s l a no t e ž k o p r i d o b l j e n o p r e m o ž e nje n e s r e č n i h U e l o k r a n j c e v . M a l o je b i l o m e š č a n o v na c e stah p r v e d n i po u s o d n i n o č i . V s a k je šel zdoma le, č e je i m e l nujne opravke, O b s r e č a n j u se n i s m o u p a l i djfUg z d r u g i m kaj v e č razgovarjutj na ce.stl. D o v o l j n a m j « b i l o , da smo si m i mogrede izmenjali le besedo: » G r o z a ! G r o t a ! « , s č e m e r smo si p o v e d a l i v s a d o ž i v e t j a z a d njih dni. V tej negotovosti so žlveh n e s r e č n i i n t e r n i r a n c i t r i d n i . 29. j u l i j a so j i h v n a j z g o d n e j š i h j u t r a n j i h tirali odpeljali s to v o r n i m i a v t o m o b i l i na ž e l e z n i š k o postajo. D o m o z g a nas je spet p r e t r e s l o v e č u r n o b r n e n j e m o t o r j e v , v m e s pa o b u p n i k l i P o l e g vsega trpljenja, V\ smo ci izgnancev. pa prestal! Ijelokranjci med mo K o so I t a l i j a n i po s e z n a m u Italijansko o k u p a c i j o smo u g o t o v i l i , da so v s i I n t e r n i r a n - r a l i tudi ukozi n o č groze, d a c l n a postaji, so j i h z a č e l i r a z nam je dobro leto po njej t e m p o r e j a t i v t o v o r n i v l a k , k i je lepSo zasijalo svobodno s o n c « . b i l ž« p r i ' - ^ v l j e n . N a tesno so Vida L u ž a r ?
Documenti analoghi
Pisma izza odra - safaric
obljubili vračilo ali drugo fotografijo, kar se pa na žalost ni zgodilo. Tudi napotiti na tretje osebe
Vas na žalost ne morem, ker sem prepričan, da obstoječe vire že imate / mati in sorodniki v
Šo...
oglasna priloga
rastočih ekonomskih sektorjev
na svetu. Od leta 1950 do 2005 se
je število mednarodnih turistov,
merjeno po številu mednarodnih prihodov, s 25 milijonov
povečalo na 800 milijonov, v
letu 2008 pa na...