oglasna priloga

www.finance.si
FINANCE, torek, 16. novembra 2010, št. 222
»Bohinj Park EKO Hotel je tudi
prvi in edini eko hotel v Sloveniji, ki se
ponaša s certifikatom Green Globe.
Podjetja, ki želijo poudariti svojo
družbeno odgovornost in okoljsko naravnanost, zato raje izberejo nas,« je
prepričan direktor Anže Čokl. 27
Zaradi krize so organizatorji radikalno
zmanjšali število poslovnih konferenc in
družabnih dogodkov. Strokovnjaki pa se z
optimizmom ozirajo v prihajajoče leto.
Prihodnje
leto bo
bolje
Dreamstime
POSLOVNI
TURIZEM
[ OGLASNA PRILOGA ]
24 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
FINANCE, torek, 16. novembra 2010, št. 222
[ INTERVJU ] Miha Kovačič, direktor Zavoda Kongr
Cankarjev dom se
usmerja v niše in
na svetovni trg
Ponudbo poslovnega turizma bodo dopolnili
z idejami novih tržnih niš, ki jih bodo usmerjali prek strokovnih združenj in slovenskih
ambasadorjev znanosti v njih
Cankarjev dom je še
vedno največji kongresni
organizator v Sloveniji.
S 30-letno tradicijo in
strokovno usposobljeno
ekipo zagotavlja kakovostno izvedbo kongresov po
najzahtevnejših standardih
v lastnih in drugih dvoranah
po Sloveniji in svetu.
Srednjih in velikih
kongresov pri nas sploh ni
Slovenija je vložila kar nekaj
finančnih sredstev za prepoznavnost tako države kot njene
kongresne dejavnosti. STO in
kongresni urad vsako leto z organizacijo nastopa sodelujočih
akterjev na turističnih borzah,
promocijskimi akcijami po svetu
in drugače krepita prepoznavnost Slovenije in dejavnosti.
»Vlaganje v infrastrukturo ni
bilo dovolj, res pa je, da trenutni gospodarski položaj verjetno
nadaljevanja ne more zagotoviti.
Infrastruktura, ki jo ponujamo,
je za manjše število kongresnih
gostov še zadovoljiva, ne moremo pa tega trditi za večje kongresne dogodke, ki prinesejo
tudi večji dobiček. V Sloveniji
je v zadnjem času opaziti manj
večjih mednarodnih dogodkov.
Čeprav bi si želeli, srednjih ali
velikih kongresnih dogodkov z
več kot 2.500 udeleženci v Slovenijo sploh ne moremo pripeljati – zanje v Sloveniji namreč
ni infrastrukturnih pogojev,«
razmišlja sogovornica.
»Po pogovorih med sodelavci
iz panoge ugotavljam, da minulo
in to leto prinašata gospodarsko krizo v Evropo s časovnim
zaostankom na področju storitvenih dejavnosti tako občega
kot poslovnega turizma. Slovenski kongresni turizem ima
dolgo tradicijo tudi še iz časov
prejšnjega sistema. Poslovni
kongresni turizem ni množičen,
ampak bi temu rekla strokovnoznanstveni turizem. V ospredju
je predvsem strokovno delovanje, ki je neposredno povezano
z udobjem in dobrim počutjem
zahtevnega gosta,« pravi Breda
Pečovnik, direktorica kongresno-komercialnega programa in
pomočnica generalnega direktorja Cankarjevega doma.
Okrevanja še nekaj časa ne
bo
Zadnji dve leti sta bili
zahtevni
Opazno je, da v zadnjih dveh
letih turisti niso drli v Slovenijo,
tako da je pri nas počitnikovalo
več domačih gostov kot tujih.
»Na področju poslovnega turizma se je število dogodkov zmanjšalo tako na izobraževalnem kot
znanstvenem področju, predvsem pa se je zmanjšalo število
udeležencev. Denarja je vedno
manj in s tem je povezano tudi
manj dogajanja v poslovnem turizmu,« pravi strokovnjakinja.
Udeležencev je manj,
organizatorji pa klestijo
stroške
Poslovnih turistov je v zadnjih letih manj, kot smo bili
vajeni v letih dobrih gospodarskih razmer. Pričakovanja za
prihodnja leta niso ravno optimistična. Kongresni dogodki
so potrjeni, vendar s skromnim
številom udeležencev. »Drži, da
▶ »Z našo ponudbo in delom so
zadovoljni številni naročniki, zato
bomo upoštevali rek, ki pravi, da
dober glas seže v deveto vas,«
pravi Breda Pečovnik, direktorica kongresno-komercialnega
programa in pomočnica generalnega direktorja Cankarjevega
doma.
organizacija kongresov in izobraževalnih dogodkov še vedno
poteka, vendar z manj udeleženci, organizatorji znižujejo stroške za dogodek, obkongresne dejavnosti so za pol skrčene ali jih
sploh ni in ostaja samo strokovni
del prireditve. Ciklični dogodki
so se prestavili v daljše časovne
intervale, z dveh na tri ali celo
štiri leta. V zadnjih treh letih
se iz navedenih razlogov delež
poslovnih turistov manjša,« razlaga Pečovnikova.
Prihodnje leto bo eno najtežjih po gospodarskem zlomu leta 2007 tako za poslovni turizem kot tudi za druge
dejavnosti. »V primerjavi z
letošnjim ne pričakujem rasti,
temveč kvečjemu še večji upad
poslovnega turizma, kot smo
ga doživeli v prejšnjem letu. V
Cankarjevem domu v prihodnjem letu gostimo v spomladanskem času nekaj manjših
kongresov, enako tudi v zimskem času, kar pa ni kazalec
padca ali vzpona kongresne
dejavnosti. Namreč, kongresna sezona v letu je še vedno
pozno spomladansko-poletni
čas in zgodnji jesenski čas, z
izjemami tudi v preostalih
mesecih. In še eden kriterij
velja v kongresni industriji: da
vsako leto ni kongresno leto in
da je treba upoštevati časovne
intervale kolobarjenja,« je še
dodala Pečovnikova.
–
organizacija kongresov,
strokovnih in drugih
prireditev
vecnamenski center
z dvoranami
(od 20 do 2.000 sedezev)
clanstvo v ICCA
in IAPCO
42!$)#)*!/$,)²./34
/3%".)02)34/0
02%):+53)4%.!3¦
www.cd-cc.si/kongres
Slovenija prema
v mednarodno
Zavod Kongresnoturistični
urad predstavlja slovensko
kongresno in drugo
turistično dejavnost tako
na turistični borzi IMEX
v Frankfurtu kot tudi na
EIBTM v Barceloni. A to
ni dovolj; druge države
namreč v mednarodno
promocijo vlagajo znatna
finančna sredstva, saj le
tako ostanejo mednarodno
prepoznavne.
Kako bi ocenili minulo
in tekoče leto, tako na področju turizma na splošno
kot seveda na področju poslovnega turizma?
Poslovni turizem je bil med
gospodarsko krizo bolj prizadet kot prostočasni turizem.
Razlog je preprost, saj so organizatorji dogodkov med
drugim tudi podjetja, tako
domača kot mednarodna.
Korporacijski dogodki so se
časovno zamaknili ali bili
celo odpovedani. Pri dogodkih znanstveno-strokovnih
združenj je bil vpliv manjši
oziroma se kaže drugače. Pri
njih sta se zmanjšala proračun in število udeležencev. V
mednarodnem okolju se zdaj
že kažejo znamenja počasne
rasti poslovnega turizma. Kazalci so minimalno povišanje
cen letalskih vozovnic in hotelskih sob.
Ali se delež poslovnih
turistov skozi leta počasi
povečuje, stagnira ali se
zmanjšuje?
Delež poslovnih gostov se
z leti povečuje. Žal nimamo uradnih izračunov, saj
državna statistika ne vodi
celoletne evidence o tem,
kakšni gosti bivajo v naših
hotelih. Dejstvo, ki kaže na
povečanje, so vedno večja
vlaganja v infrastrukturo
praktično po vsej Sloveniji.
Slovenija počasi postaja prepoznavna na tujih trgih, kar
nam omogoča, da privabimo
več mednarodnih dogodkov.
Svetovna kriza je tudi priložnost za Slovenijo, saj lahko s
pravilnim pristopom k nam
privabimo dogodke, ki jih
doslej nismo mogli.
Kako so domači in
tuji gosti zadovoljni s
kongresno ponudbo in
infrastrukturo?
Domači gost razmeroma dobro pozna slovensko kongresno ponudbo in infrastrukturo, ki se še vedno dopolnjuje.
Na svetovni dan turizma je
bil uradno odprt nov kongresni hotel v Laškem. Menim,
da slovenski ponudniki kongresnih storitev razmeroma
dobro poznajo domačega
gosta.
Tuji gosti oziroma organizatorji dogodkov pa razmeroma slabo poznajo Slovenijo.
Ponudba destinacij samo v
Evropi za organizacijo vseh
vrst dogodkov je obsežna.
Države in destinacije se zavedajo pomena kongresnega
turizma za državo oziroma
destinacijo in vlagajo znatna
finančna sredstva v mednarodno promocijo tega produkta. Samo tako ostanejo
mednarodno prepoznavne.
Slovenija temu ne namenja
dovolj pozornosti in razlog
je predvsem v premajhnih
proračunih za promocijo tega produkta. Načeloma so
tuji organizatorji s kongresno ponudbo in profesionalnostjo v Sloveniji zadovoljni. Še posebno cenijo našo
gostoljubnost, raznolikost
ponudbe, bogato naravno in kulturno dediščino,
kulinariko in še bi lahko
naštevali.
Ali za prihodnje leto napovedujete okrevanje poslovnega turizma? Kakšno
rast v primerjavi z letos
pričakujete?
Pričakuje se okrevanje poslovnega turizma, in to tako
na domačem kot na mednarodnih trgih. Velik del dogodkov je odvisen od gospodarskih razmer pri nas in v
drugih evropskih državah, od
koder privabljamo organizatorje in udeležence dogodkov.
V odstotkih je težko govoriti,
bodo pa te rasti majhne.
Kako so domači ponudniki poslovnega turizma
začrtali poslovni načrt v
smislu prilagajanja naročnikom, poslovnim gostom?
Kaj dodatno ponujajo v
primerjavi z letom 2005,
denimo?
POSLOVNI TURIZEM 25
www.finance.si
FINANCE, torek, 16. novembra 2010, št. 222
resnoturistični urad
alo vlaga
prepoznavnost
Menim,
da se mora
Slovenija odločiti,
kateri so njeni
primarni gosti, in
s tem postaviti
določene
prioritete, kateri
produkti se
bodo razvijali.
Pričakovanja
gostov so se
namreč močno
izoblikovala.
▶ Tako pravi Miha Kovačič,
direktor Zavoda Kongresnoturistični urad.
gajanje ali celo vplivajo na
vsebino dogodkov.
David Ralita
Skrajšal se je tudi čas od
prvega stika s stranko in
začetkom dogodka, kar pomeni, da sta načrtovanje in
priprava dogodka lahko otežena. Zmanjšala se je velikost
skupin, nekateri dogodki so
postali še krajši. Skrčili so se
proračuni dogodkov in kupec
vedno bolj išče dodano vrednost dogodkov. V kongresnem turizmu poznamo natančne izračune donosnosti
dogodkov, angleško to imenujemo »Event ROI«.
Domači ponudniki so morali vnovič izračunati svojo
lastno ceno, saj kupci hudo
pritiskajo na cene. Oblikovali so se novi promocijski paketi. Vsak ponudnik
je svoje kupce poskusil še
bolj pridobiti na svojo stran.
Tehnologija se je v zadnjih
letih zelo razvila. Se pravi,
pred petimi leti skoraj nismo poznali brezžičnega interneta oziroma se je dostop
zaračunaval po kar visokih
cenah, danes pa je to praktično standard poslovnega
hotela in se pričakuje, da je
celo vključen v ceno namestitve. Socialna omrežja so
vplivala na komunikacijo in
vedno bolj vplivajo tudi na
izvedbo dogodkov. Tehnologija omogoča, da se lahko
udeleženci dogodkov vedno
bolj dejavno vključijo v do-
V težjih gospodarskih
časih imajo prednost preverjene destinacije. Kako
spodbujate morebitne goste, da se odločijo za manj
prepoznavno lokacijo in
ponudbo? Kje se v svetovnem merilu pojavljate, da
lahko navežete stik s potencialnimi naročniki?
Zaupanje je ključ do uspeha
tudi ali še posebno v kongresnem turizmu. Preverjene
destinacije imajo zagotovo
lažjo nalogo, ko se prodajajo
na trgu. Moramo pa vedeti,
da stranke vedno iščejo nove
destinacije, tako da imajo ob
pravilnem trženju tudi slednje možnost. Je pa pogoj
vrhunska storitev in konkurenčne cene. Za promocijo in
trženje obstajajo v kongresnem turizmu specializirana
orodja. Največji trženjski dogodki so globalne kongresne
borze. V okviru Slovenske
turistične organizacije se
udeležujmo obeh glavnih v
Evropi. To sta IMEX v Frankfurtu, ki je vsako leto spomladi, in borza EIBTM v Barceloni, ki je vsako leto konec
novembra. Tam se sreča več
kot 3.500 ponudnikov praktično z vsega sveta. Na naših
glavnih trgih, kot so Nemčija, Francija, Italija, Avstrija,
Belgija in Velika Britanija,
smo doslej organizirali tudi
poslovne delavnice, kjer sta
se srečali ponudba in povpraševanje iz posamezne države. Izvajajo se tudi študijski
obiski morebitnih strank, saj
tuji organizator brez predhodnega obiska destinacije
dogodka ne bo pripeljal. Za
večji preboj na mednarodnih
trgih smo v Sloveniji pred
leti začeli organizirati svoj
poslovnih dogodek z imenom Conventa. Ta dogodek
nam omogoča, da v Slovenijo pripeljemo prek sto tujih
organizatorjev kongresov in
drugih prireditev.
Kolikšna je ocena letošnjih turističnih prihodkov
in kolikšen delež bo prinesel poslovni turizem?
Žal se prihodki ne vodijo ločeno po vrstah produktov. Ta
podatek bi bil zelo dobrodošel, saj bi natančno pokazal
pozitivne učinke kongresnega turizma. Iz tujih raziskav
je razvidno, da kongresni gost
ustvari trikrat večji prihodek
kot navaden turist. Obenem
se kongresni gost ob pozitivni
izkušnji vrne na destinacijo
kot turist. Moja ocena je, da
poslovni turizem ustvari prek
20 odstotkov prihodkov.
Kaj je treba dopolniti v
slovenski ponudbi v prihodnjem letu in na kakšne
turiste je treba ciljati?
Ključne v dopolnitvi slovenske ponudbe so letalske
povezave, saj Slovenija z
neobstoječimi oziroma slabimi in dragimi letalskimi
prevozi ne more konkurirati drugim državam. Glede
na to, da je država lastnik
našega največjega letalskega prevoznika, bi to morala
upoštevati. Slovenija ni destinacija za množični, ampak
za butični turizem. Imamo
majhno število zmogljivosti
in bogato ponudbo na raznih
področjih. Kupci kupujejo
zanimive zgodbe in temu bi
morali dati večji poudarek.
Se pa morajo individualni ponudniki zavedati, da kupec
kupuje celovito izkušnjo, in
to mu lahko zagotovi samo
destinacija. A pri povezovanju smo v Sloveniji na samem
začetku. Ker so kupci, predvsem mednarodni, visoko
usposobljeni, pričakujejo,
da bodo tudi naši ponudniki
profesionalno izvedli storitev od A do Ž. Menim, da se
Slovenija mora odločiti, kateri so njeni primarni gosti,
in s tem postaviti določene
prioritete, kateri produkti se
bodo razvijali. Pričakovanja
gostov so se namreč močno
izoblikovala.
Čas je za odgovorni
turizem
Minulo sredo so v Portorožu odprli prvo
slovensko razstavo o odgovornem turizmu
Odgovorni turizem za
Slovenijo ne sme biti
neznanka, saj pomembno
vpliva na kakovost našega
življenja in okolja. Četudi
odgovorni turizem zadeva
vse, se je ozaveščanje
začelo pri turističnem
podmladku.
Na Turistici, fakulteti za turistične študije v Portorožu, so
10. novembra, na svetovni dan
odgovornega turizma, organizirali informativno multimedijsko
razstavo o tej temi. Njena avtorica Urška Majdič je skorajšnja
magistrica podiplomskega študija turizma na Turistici. Razstavo je soorganizira Turistica
v sodelovanju z nevladnima
organizacijama Društvom za
človekove pravice in človeku
prijazne dejavnosti Humanitas in Umanotero, slovensko
fundacijo za trajnostni razvoj.
Slednji se zavzemata za ozaveščanje o aktualnih vprašanjih
pravične trgovine, odgovornega
turizma, trajnostnega razvoja in
človekovih pravic.
Industrija, ki ji ni para
Kot so zapisali na spletni
strani (www.humanitas.si), je
odgovorni turizem danes ena
največjih industrij in najhitreje
rastočih ekonomskih sektorjev
na svetu. Od leta 1950 do 2005 se
je število mednarodnih turistov,
merjeno po številu mednarodnih prihodov, s 25 milijonov
povečalo na 800 milijonov, v
letu 2008 pa na 900 milijonov.
V letu 2005 se je prihodek v turistični industriji gibal okrog
680 milijard dolarjev. Svetovna
turistična organizacija predvideva, da bo do leta 2020 število
mednarodnih turistov naraslo
na 1,5 milijarde.
Zmanjšati negativne vplive
turizma
»Zaradi svoje razsežnosti
in hitre rasti turizem močno
posega v naravno, kulturno
in družbeno okolje ljudi po
vsem svetu, kar ima lahko tako
pozitivne kot tudi negativne
posledice. Ključno vprašanje
danes je, kako lahko turizem
zmanjša svoje negativne vplive ter pripomore k ohranjanju naravnega in družbenega
okolja, spodbudi trajnostno
rast in razvoj ter prispeva k
zmanjšanju svetovne revščine
in k ekonomskemu opolnomočenju lokalnih skupnosti po
svetu,« se sprašujejo v društvu
Humanitas.
Z jasnimi pravili do cilja
Kot odgovor na kritiko množičnega turizma so se začele
pojavljati nove oblike turizma:
od trajnostnega, odgovornega,
naravnega, avanturističnega do
prostovoljnega, skupnostnega,
»pro-poor« in ekoturizma. Čeprav se te nove oblike turizma
med seboj razlikujejo, pa imajo
skupen cilj, namreč, pripomoči k
družbenoekonomskemu razvoju
lokalnih skupnosti po svetu ter
k njihovi ekonomski, socialni
in okoljski trajnosti. »Nove, alternativne oblike turizma naj
bi postale pomembno gonilo
družbenoekonomskega razvoja
ter z opolnomočenjem in vključevanjem lokalnih skupnosti v
turistični sektor pripomogle
k zmanjševanju svetovnih neenakosti,« pravijo na društvu
Humanitas. »Toda tudi nove
oblike turizma lahko zastavljeni cilj dosežejo le, če oblikujejo
jasna pravila delovanja, ozaveščajo o morebitnih negativnih
vplivih turizma in enakovredno
vključujejo v svoje strukture vse
akterje turistične industrije,« še
dodajajo.
O
G
L
A
S
Rubrika z gostinskimi lokali, v katerih lahko prebirate časnik Finance
ZAJTRK PRVAKOV
ŠTAJERSKA IN OKOLICA
BAR NETI - BENCINSKI SERVIS PETROL
ŠENTRUPERT 6B, GOMILSKO
BIFE TINA
PLANINA PRI SEVNICI 39,
PLANINA PRI SEVNICI
PIZZERIJA PICADILLY
STARI TRG 35, VELENJE
LA DONNA PIZZERIA
TRG MLADOSTI 6, VELENJE
OKREPČEVALNICA ''PRI BRIGITI''
SELO 19A, VELENJE
PIZZERIJA"POTAČ"
TRG SVOBODE 18, GORNJA
RADGONA
PIZZERIJA CASA DELNONNE
PANONSKA 10, GORNJA
RADGONA
GOSTILNA FRANC ZORKO
BORECI 5H, KRIŽEVCI PRI
LJUTOMERU
RESTAVRACIJA GASTRO
CESTE 54, ROGATEC
GOSTILNA ACMAN
www.gostilna-acman.si,
ŠOŠTANJ
HOTEL SOTELIA
ZDRAVILIŠKA CESTA 24,
PODČETRTEK
PIZZERIJA BONITA ŽALEC
CELJSKA CESTA 7, ŽALEC
GOSTILNA GABERŠEK
KUZMA 27, KUZMA
TURISTIČNA KMETIJA PRI MLINARJU
GOTOVLJE 45A, ŽALEC
CAFFE GAL
KOLODVORSKA 2 A, LENDAVA
BISTRO ČAPLIN
MESTNI TRG 1, ŽALEC
PIZZERIJA IN BOWLING KOCET
- LENDAVA
www.kocet.net, LENDAVA
HOTEL BREZA
ZDRAVILIŠKA CESTA 24,
PODČETRTEK
TERME OLIMIA
ZDRAVILIŠKA CESTA 24,
PODČETRTEK
APARTHOTEL PIRC
ZDRAVILIŠKA CESTA 27A,
PODČETRTEK
TERME WELLNESS CENTER
ORHIDELIA, PODČETRTEK
ZDRAVILIŠKA CESTA 24,
PODČETRTEK
MM BAR
SLAKE 1, PODČETRTEK
ŠE BAR
IMENO 32, PODČETRTEK
PIVNICA IN PIVOVARNA HALER
OLIMJE 6, PODČETRTEK
GOSTIŠČE JELENOV GREBEN
OLIMJE 90, PODČETRTEK
HOTEL SLATINA
CELJSKA CESTA 6, ROGAŠKA
SLATINA
SOFFY CAFFE
CELJSKA CESTA 38, ROGAŠKA
SLATINA
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA
ZDRAVILIŠKI TRG 9, ROGAŠKA
SLATINA
GRAND HOTEL DONAT ROGAŠKA
SLATINA
ZDRAVILIŠKI TRG 10, ROGAŠKA
SLATINA
PUB BELI KONJ
STARI TRG 6, SLOVENSKE
KONJICE
GOSTIŠČE WI - KING
TOVARNIŠKA CESTA 10,
SLOVENSKE KONJICE
GV PREVOZI CAFECAFE
ARCLIN 102, ŠKOFJA VAS
BAR GRAJSKI ŠKRAT
VIŠNJA VAS 1, VOJNIK
SLAŠČIČARNA BRGLEZ
RIMSKA CESTA 105, ŠEMPETER
V SAVINJSKI DOLINI
GOSTILNE - HOTEL
RIMSKA 10, ŠEMPETER V
SAVINJSKI DOLINI
GOSTIŠČE BOHORČ
DUŠANA KVEDRA 44, ŠENTJUR
KAVA BAR POŠTA
MESTNI TRG 7, ŠENTJUR
HOTEL ŽONTA
ULICA VALENTINA OROŽNA 4,
ŠENTJUR
SLAŠČIČARNA JANA
CESTA LEONA DOBROTINŠKA
8, ŠENTJUR
KAVARNA CENTER
DROFENIKOVA 15, ŠENTJUR
ROK BAR
ROGAŠKA CESTA 26, ŠMARJE
PRI JELŠAH
PIZZERIA KOVAČ
CESTA SIMONA BLATNIKA 6,
VELENJE
RITMO CAFE
KOPALIŠKA CESTA 2, VELENJE
BIFE LETONJE
ŠALEK 90, VELENJE
PIZZERIJA IN CATERING ZANZIBAR
ULICA IVANKE URANJEK 1,
ŽALEC
MESTNA KAVARNA
ŠLANDROV TRG 34, ŽALEC
BAR KAPUS
LACKOVA VAS 205, PREBOLD
KAVARNA TERME ZREČE
CESTA NA ROGLO 5, ZREČE
POMARANČA BAR
KOCLJEVA ULICA 9, MURSKA
SOBOTA
SPARTACUS CAFFE
KOPALIŠKA ULICA 2, MURSKA
SOBOTA
PUMPA BAR
KROŠKA ULICA 58, MURSKA
SOBOTA
RENOME CAFFE
LENDAVSKA ULICA 18,
MURSKA SOBOTA
GOSTILNA KRATOCHWILL
NEMČAVCI 1D, MURSKA
SOBOTA
KAVA BAR
PARTIZANSKA ULICA 56,
MURSKA SOBOTA
GOSTIŠČE JAVOR S PRENOČIŠČI
POLJE 2, MURSKA SOBOTA
CAFE NIKOLAJ
SODNA ULICA 1, MURSKA
SOBOTA
KAVA BAR ROYAL
PREŠERNOVA 1, MURSKA
SOBOTA
TAVERNA HUBER
CANKARJEVA ULICA 56,
MURSKA SOBOTA
POMARANČA BAR
LENDAVSKA ULICA 66B,
MURSKA SOBOTA
KA-BAR
tel.: 031 650 759, MURSKA
SOBOTA
CAFE CAR
IVANOCIJEVO NASELJE 1,
MURSKA SOBOTA
KA-BAR
GORIČKA ULICA 8, MURSKA
SOBOTA
OKREPČEVALNICA ANDREJA
CANKARJEVA 12, MURSKA
SOBOTA
BAR DRVARNICA
KOLODVORSKA 6, LENDAVA
OKREPČEVALNICA MITRA
PREŠERNOVA ULICA 28,
LJUTOMER
GOSTILNA DULAR
PODGORA 2B, KOTLJE
GORENJSKA
KAVARNA JULIJA
CESTA STANETA ŽAGARJA 37,
KRANJ
SANTANA COFFEE SHOP
CESTA STANETA ŽAGARJA 69,
KRANJ
RESTAVRACIJA TONAČ
GRMIČEVA 1, KRANJ
HOTEL CREINA
KOROŠKA CESTA 5, KRANJ
MLEČNA RESTAVRACIJA
MAISTROV TRG 13, KRANJ
APARTMAJI BOLTEZ
OLDHAMSKA CESTA 10A,
KRANJ
KAVARNA RANDE VOUZ
OPREŠNIKOVA 28, KRANJ
CAFFE ATLANTIS
GLAVNI TRG 11B, LJUTOMER
KAVA BAR RONDO
ŠUCEVA 27, KRANJ
OKREPČEVALNICA TUNKA
STROČJA VAS 20, LJUTOMER
DELFIN
TAVČARJEVA 1, KRANJ
GOSTILNA MARIČ
SEBEBORCI 46A, MARTJANCI
PIZZERIJA ROMANA
TAVČARJEVA 31, KRANJ
KAVARNA IN APARTMAJSKA HIŠA
SANJE
DELAVSKA 21, MORAVSKE
TOPLICE
LOKAL ALENKA ŠTUPAR
ZOISOVA ULICA 1, KRANJ
TERME 3000
KRANJČEVA ULICA 12,
MORAVSKE TOPLICE
GOSTILNA VERBAN
JORDAN 44, TIŠINA
CAFFE ŠTUDENT
BOREJCI 24A, TIŠINA
VILA ANNA RADENCI
www.vila-anna.si, RADENCI
ZIPO BAR
CELJSKA CESTA 33, SLOVENJ
GRADEC
KOLOSEJ DE LUXE
STRITARJEVA 1, KRANJ
BIRO CAFFE
ŠKOFJELOŠKA CESTA 1, KRANJ
BARROCCO KAVARNA
CESTA JAKA PLATIŠE 18,
KRANJ
KAVARNA SLONČEK
KOROŠKA CESTA 26, KRANJ
GOSTILNA IN PIZZERIA CORNER
SAVSKA LOKA 24, KRANJ
RESTAVRACIJA DOLNOV
ŠUCEVA 23, KRANJ
GOSTILNA VILI
CELJSKA CESTA 48, SLOVENJ
GRADEC
GRILL VALTER BRANI SARAJEVOKRANJ
CESTA 1. MAJA 1A, KRANJ
OKREPČEVALNICA MINUTKA
CELJSKA CESTA 48B, SLOVENJ
GRADEC
PLANET BAR - MERCATOR CENTER
CESTA STANETA ŽAGARJA 69,
KRANJ
KAVA BAR "FANTOM"
GLAVNI TRG 41, SLOVENJ
GRADEC
GOSTILNA LAKNER
CESTA NA BRDO 33, KRANJ
HOTEL SLOVENJ GRADEC
GLAVNI TRG 43, SLOVENJ
GRADEC
ČAJNICA ARS
RONKOVA ULICA 37, SLOVENJ
GRADEC
KAVARNA STORŽIČ
SLOVENSKI TRG 8, KRANJ
PIZZERIA GITADELA
PŠEVSKA 43, KRANJ
CATERING LEBER ŽIGA, KRANJ
tel.: 041 732 802, KRANJ
SANTANA COFFEE
RONKOVA ULICA 4A, SLOVENJ
GRADEC
GOSTLNA PRI VIKTORJU
PARTIZANSKA CESTA 17,
KRANJ
MYSTIC BAR
STARI TRG 51, SLOVENJ
GRADEC
ČAJNICA JASMIN
CESTA SVOBODE 10, BLED
THE ROYAL PUB
RONKOVA ULICA 4, SLOVENJ
GRADEC
GOSTILNA GORIČKI RAJ
IVANOVCI 3, FOKOVCI
HOTEL SLOVENJ GRADEC
GLAVNI TRG 43, SLOVENJ
GRADEC
GOSTILNA PRI LOVCU
PUŽEVCI 18, BODONCI
STG DRAVSKI SPLAVARJI ŠARMAN
JAVNIK 5, OŽBALT
DNEVNO NOČNI BAR ČUBI
ULICA ŠTEFANA KOVAČA 2,
BELTINCI
CAFFE LOUNGE BAR YAGABABA
ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU
153, ŠENTJANŽ PRI
DRAVOGRADU
DNEVNI BAR TROPICANA
SREDNJA BISTRICA 7,
ČRENŠOVCI
DD GOSTINSTVO IN TURIZEM
DOBJA VAS 119, RAVNE NA
KOROŠKEM
CAFE DEL MAR
PREŠERNOVA CESTA 10,
GORNJA RADGONA
POP BAR
PARTIZANSKA CESTA 15,
RAVNE NA KOROŠKEM
RESTAVRACIJA CICONIA
LACKOVA ULICA 22, GORNJA
RADGONA
GOSTILNA LEČNIK
TRG SVOBODE 4, RAVNE NA
KOROŠKEM
DEVIL CAFFE & BAR
CESTA SVOBODE 15, BLED
HOTEL RIBNO
IZLETNIŠKA 44, BLED
KRALJEVA KLUBSKA HIŠA
KIDRIČEVA CESTA 10C, BLED
GOSTILNA MURKA
RIKLIJEVA CESTA 9, BLED
SLAŠČIČARNA ŠMON
GRAJSKA CESTA 3, BLED
OLD CUP
CESTA SVOBODE 2, BLED
HOKEJ BAR 13
LJUBLJANSKA CESTA 5, BLED
BAR IN RESTAVRACIJA CHILLI
CESTA SVOBODE 9, BLED
KAVA BAR ALLO ALLO
TRIGLAVSKA 61,
BOHINJSKA BISTRICA
PENZION ROŽIČ BOHINJSKO JEZERO
RIBČEV LAZ 42, BOHINJSKO
JEZERO
ALPINUM HOTELI - HOTEL JEZERO
www.bohinj.si/aplinum/
jezero, BOHINJSKO JEZERO
GOSTILNA RUPA SREDNJA VAS V
BOHINJU
SREDNJA VAS V BOHINJU 87,
SREDNJA VAS V BOHINJU
JURČEK PUB
BEGUNJE 25 A, BEGUNJE
GOSTILNA POD KRVAVCEM
GRAD 28, CERKLJE NA
GORENJSKEM
GOSTILNA PRI ZAJCU
LAHOVČE 9, CERKLJE NA
GORENJSKEM
PIZZERIJA POD JENKOVO LIPO
CERKLJE
DVORJE 58, CERKLJE NA
GORENJSKEM
GOSTILNA LOGAR
HOTEMAŽE 3A, PREDDVOR
GOSTILNA PR' BIZJAK
ZGORNJA BELA 20, PREDDVOR
HOTEL BOR
HRIB 4A, PREDDVOR
ODDAJA APARTMAJEV - IZTOK ČEBULJ
ČESNJIVEK 18, CERKLJE NA
GORENJSKEM
COCKTAIL BAR COPACABANA
GORENJSKA CESTA 33,
RADOVLJICA
BAR ACADEMIA
LJUBLJANSKA CESTA 9,
RADOVLJICA
RESTAVRACIJA PODVIN
www.restavracijapodvin.com,
RADOVLJICA
KAVARNA ARTIČEK
GORENJSKA CESTA 19A,
RADOVLJICA
GOSTILNA PRI CILKI
ZGORNJI BRNIK 108, CERKLJE
NA GORENJSKEM
PENZION IN GOSTILNA LECTAR
LINHARTOV TRG 2,
RADOVLJICA
GOSTILNA PR' SEDMIC
WWW.PRSEDMIC-SP.SI,
GORENJA VAS
GOSTIŠČE PRI ŽERJAVU
RATEČE 39, RATEČE - PLANICA
TRUCKER PIZZERIA
HRUŠICA 71B, HRUŠICA
CAFE BULI
CESTA MARŠALA TITA 22 A,
JESENICE
RESTAVRACIJA IN PIVNICA KAZINA
CESTA ŽELEZARJEV 9,
JESENICE
GOSTILNICA PASTEL PIZZERIA &
MEHIŠKA RESTAVRACIJA
TRG TONETA ČUFARJA 3,
JESENICE
GOSTILNA PRI FRANCKI
SREDNJA VAS V BOHINJU 76,
SREDNJA VAS V BOHINJU
GOSTILNA ANČKA
DELAVSKA CESTA 18, ŠENČUR
PENZION MIKLIČ & MIKLIČ
VELESOVSKA 69, ŠENČUR
ANTIC CAFE
POSLOVNA CONA ŠENČUR,
STAVBA A 34, ŠENČUR
GOSTILNA IN PIZZERIA MAVČE
MAVČIČE 69, MAVČIČE
KAVA BAR TRŽNICA
TITOVA 21, JESENICE
DNEVNI BAR ABS
BRODE 20, ŠKOFJA LOKA
OKREPČEVALNICA JOKER
LEDARSKA ULICA 4, JESENICE
BAR SARA
FRANKOVO NASELJE 67,
ŠKOFJA LOKA
KAVARNA SPORT POINT
BOROVŠKA CESTA 93A,
KRANJSKA GORA
GOSTILNA PRI DANILU
RETEČE 48, ŠKOFJA LOKA
BAHAČ BAR
LOŠKA CESTA 11, ŽIRI
DOLENJSKA IN OKOLICA
CAFFE VERONA
BELOKRANJSKA 5, NOVO
MESTO
GOSTIŠČE NA VASI
DOLENJE KAMENCE 35, NOVO
MESTO
PUB PRI VODNJAKU
GLAVNI TRG 3, NOVO MESTO
ČAJARNA PRI KANDIJSKEM MOSTU
GLAVNI TRG 17, NOVO MESTO
PIZZERIA ELDORADO
IRČA VAS 14, NOVO MESTO
BISTRO CC
LJUBLJANSKA 27, NOVO
MESTO
BIG STAR PUB
LJUBLJANSKA CESTA 26,
NOVO MESTO
KAVKA PUB
LJUBLJANSKA CESTA 26,
NOVO MESTO
GOSTINSTVO MRHAR
PADERŠIČEVA ULICA 11, NOVO
MESTO
PIZZERIA ERA
POD TRŠKO GORO 83, NOVO
MESTO
KAVA BAR PRI SLONU
ROZMANOVA 22, NOVO
MESTO
BAR ARKADE
ROZMANOVA ULICA 1, NOVO
MESTO
ATMOSFERA CAFFE
SLAVKA GRUMA 7, NOVO
MESTO
LADY BAR
ŠMIHEL 48, NOVO MESTO
OKREPČEVALNICA TURK
LJUBLJANSKA CESTA 27,
NOVO MESTO
PORENTOV DOM
ČIČARE 2, KRANJSKA GORA
KAVARNA HOMAN
MESTNI TRG 2, ŠKOFJA LOKA
KAVA BAR OAZA
ŠEGOVA ULICA, PAVILJON 4A,
NOVO MESTO
HOTEL KLASS
www.hotelklass.si, KRANJSKA
GORA
LOŠKI PUB
POLJANSKA CESTA 4, ŠKOFJA
LOKA
BRBLARNA BAR
ŽLEBEJ 1A, NOVO MESTO
GOSTILNA PRI BAJDU
SENIČNO 8B, KRIŽE
PIVNICA VINOTEKA KAŠČA
SPODNJI TRG 1, ŠKOFJA LOKA
MOBY DICK BAR
ČRNIVEC 26, BREZJE
GOSTILNA PRI KAJBITU
ZMINEC 5, ŠKOFJA LOKA
HOTEL KREK
HRAŠKA CESTA 1, LESCE
KAVARNA VAHTNCA
MESTNI TRG 31, ŠKOFJA LOKA
BALANZ CAFFE
ROŽNA DOLINA 51, LESCE
LOKAL GO...CAFFE
GODEŠIČ 100, ŠKOFJA LOKA
GOSTIŠČE TULIPAN
TRŽAŠKA ULICA 1, LESCE
KAVARNA VAHTNCA
MESTNI TRG 31, ŠKOFJA LOKA
SLAŠČIČARNA JEŽEK
ALPSKA CESTA 37B, LESCE
KAVARNA NA ŠTENGAH
CANKARJEV TRG 16, ŠKOFJA
LOKA
RESTAVRACIJA CENTER
ALPSKA CESTA 56, LESCE
CAFFE PISARNA
ALPSKA 43, LESCE
KAVARNA Z GOSTINSKIM VRTOM THE
OLD ENGLISH HOUSE
CESTA STE MARIE AUX MINES
15, TRŽIČ
OŠTARIJA MOSKVA
FINŽGARJEVA 8A, LESCE
KAVA BAR COKLA
TRG SVOBODE 23, TRŽIČ
REKREACIJSKI CENTER VOGU
VOGEL 10, ZGORNJA BESNICA
PENZION MLINO
SPODNJE GORJE 50A,
ZGORNJE GORJE
PIZZERIJA BOLERO
GLAVNA CESTA 42, NAKLO
RIBJA RESTAVRACIJA TABOR
PODBREZJE 246, NAKLO
PICERIJA LARS
SPODNJE DUPLJE 28,
DUPLJE
GOSTILNA IN PRENOČIŠČA PR'ZET
DOBRAČEVSKA ULICA 90, ŽIRI
CAFFE GEPARD
JOBSTOVA ULICA 17,
ŽIRI
KAVARNA TRATNIK
GLAVNI TRG 11, NOVO MESTO
BJUŠI GALEJA BAR
LJUBLJANSKA CESTA 26,
NOVO MESTO
MYSTIC BAR NOVO MESTO
www.myspace.com/
mysticbartrgovina 13, NOVO
MESTO
BAR PRI TOMAŽU
LJUBLJANSKA CESTA 80,
NOVO MESTO
GOSTIŠČE LOKA
ZUPANČIČEVO
SPREHAJALIŠČE 2, NOVO
MESTO
POSLOVNI TURIZEM 27
www.finance.si
FINANCE, torek, 16. novembra 2010, št. 222
S certifikatom Green
Globe na svetovni oder
Velika prednost je, da so nov igralec na trgu in da so poslovni
gosti z njimi zelo zadovoljni, upe pa polagajo na stalne stranke
V Bohinj Park EKO Hotelu
opažajo rast deleža tujih gostov.
»Obstajamo šele leto dni in smo
svoje nastopanje najprej razširili
na domačem trgu, počasi pa prodiramo tudi na tujega. S tem je
povezana tudi dejavnost poslovnega turizma, kjer si moramo obvezno utreti pot na tujih trgih. Za
individualne goste so nam najbolj
zanimive okoliške države in Nizozemska, medtem ko je na poslovnem trgu ciljana skupina bolj
razpršena,« pojasnjuje direktor
Anže Čokl. Dodaja, da novi bohinjski hotel najdejo tudi turisti iz
zelo oddaljenih držav, saj si želijo
drugačnosti in pristne narave. »Te
v Bohinju ne manjka, omeniti pa
velja, da je Bohinj Park EKO Hotel
tudi prvi in edini eko hotel v Sloveniji, ki se ponaša s certifikatom
Green Globe. Podjetja, ki želijo
poudariti svojo družbeno odgovornost in okoljsko naravnanost,
zato raje izberejo nas.«
Varčevanje se čuti povsod
Kriza popušča, optimizem raste
Sogovornik opaža posledice
svetovne krize, ki se po njegovih
besedah k sreči že umirja. »Podjetja, ki so že izplavala iz najhujših
težav, znova povprašujejo po naši
ponudbi, mnogo pa jih je še vedno
v škripcih in logično varčujejo.
Nazoren primer je priznano slovensko veliko podjetje, ki je imelo
lani 20 izobraževanj, letos so jih
skrčili na osem. Pričakovali smo
torej, da bo poslovnega turizma
letos več, res pa je, da je bilo že
minulo leto dobro.«
Sogovornik pričakuje, da se
bodo prihodnje leto razmere v
poslovnem turizmu izboljšale, a
večjih sprememb najbrž ne bo.
»Velika in uspešna podjetja, ki se
jih kriza ni močno dotaknila, bodo najbrž še naprej najbolj zveste
stranke, sledila pa jim bodo tudi
druga, ko splezajo iz finančnih težav. Vsekakor ostajam optimističen. Prednost vidim tudi v tem, da
smo na trgu novi in da so poslovni
gosti z nami zelo zadovoljni. Upe
polagam tudi na stalne stranke,
torej podjetja in poslovneže posameznike, ki se vsakokrat radi
vračajo.«
Dober kader je zlata vreden
Tako tuji kot domači gosti so
nad hotelom in ponudbo navdušeni, pravi sogovornik. »Še več,
posebej pohvalijo izvrstno hrano
in osebje. Sploh za osebje se mi zdi
v turizmu najpomembneje, da je
strokovno, prijazno in ustrežljivo.
Pri nas zaposleni resnično delajo
s srcem, in to se pozna. To gosti
občutijo. Seveda so pomembne
tudi ‚materialne dobrine‘, ki jih pri
nas ne manjka – kino, kompleten
vodni park, bowling in sodobne, v
naravne materiale odete kongresne dvorane ponujajo vse lagodje
in razkošje, potrebno za izvedbo
pomembnih poslovnih srečanj,«
razlaga Čokl.
Trajnostni poslovni dogodki
»V svetovnem merilu moramo
biti realistični. Tujci še Slovenije
ne poznajo, kaj šele glavno mesto in še manj Bohinj! Po drugi
strani pa sta za nas majhnost in
izvrstna lokacija na pragu Triglavskega narodnega parka v alpski
oazi velika prednost. Najdejo nas
organizatorji poslovnih potovanj,
ki si želijo pristnega stika z naravo,
ob tem pa jih prepriča tudi naša
edinstvena ponudba. Trenutno
smo edini zmožni organizirati
trajnostne poslovne dogodke na
najvišji ravni. Od tega, da smo
eko hotel, da se zavzemamo za
trajnostni razvoj in da smo za to
prejeli tudi certifikat Green Globe,
do okusne alternative s ponudbo lokalne hrane, eko odmorov
za kavo in podobno,« opisuje
sogovornik.
Kaj bodo počeli v prihodnje
Še naprej bodo izrazito trajnostno usmerjeni. »Kot pobudniki
na področju ‚zelene‘ hotelske
ponudbe in poslovnih srečanj
uvajamo marsikatere novosti.
Težave imamo seveda s plasiranjem ponudbe na trg, predvsem
zaradi pomanjkanja namenskih
sredstev za oglaševanje, a naša
prizadevanja vseeno ne ostanejo
neopažena.« Bohinj Park EKO
Hotel z omenjenimi akcijami
vedno znova izboljšuje svoj položaj med hoteli, ki se ponašajo
z okoljskim certifikatom Green
Globe. »Zgledno se uveljavlja na
mednarodni ravni, saj bo kot primer dobre prakse januarja prihodnje leto častno predstavljen na
nemškem hotelirskem kongresu
v Berlinu, v slovenskem prostoru
pa je trenutno finalist za priznanje sejalec 2010, najvišje priznanje na področju inovativnosti v
domačem turizmu,« je pogovor
končal Čokl.
Mateja Jordanović Potočnik
V Bohinj Park EKO Hotelu s
poslovnimi gosti ustvarijo
približno polovico prihodkov.
Odlično se jim dopolnjujeta dve
glavni sezoni: pozimi in poleti
jih obiskujejo individualni gosti
in družine, spomladi in jeseni
pa prevladujejo poslovni gosti.
Bohinj Park EKO Hotel je tudi prvi
in edini eko hotel v Sloveniji, ki se
ponaša s certifikatom Green Globe.
Podjetja, ki želijo poudariti svojo
družbeno odgovornost in okoljsko
naravnanost, zato raje izberejo nas.
▶ O tem je prepričan direktor Anže Čokl.
Poslovni dogodek v objemu Julijskih Alp in čistih voda
bohinjske ledeniške doline: 1. slovenski EKO hotel z
8 konferenčnimi dvoranami, bowlingom, vodnim parkom
ter številnimi športnimi aktivnostmi v naravi.
Bohinj Park Hotel, d. o. orTriglavska cesta 17, SI-4264 Bohinjska Bistrica
U
rG
[email protected]
28 OGLASNA PRILOGA
Poslovni turizem
v hotelu Paka
ostaja prioriteta
Podjetja se zavedajo pomembnosti osebnih
stikov in to skozi povečano število prenočitev pozitivno občutijo tudi v hotelu Paka
Ponudbo poskušajo
usmeriti na več različnih
segmentov: seminarski
turizem, poslovni turizem,
gostinstvo, catering,
dodatne storitve in tako
minimizirati vpliv nihanj na
posameznih področjih.
»Minulo leto je tudi v hotelu
Paka zaznamovala recesija,«
nam je povedal direktor tega
velenjskega hotela Stanko
Brunšek. »Kljub precejšnjemu
upadu rezervacij na področju
konferenčnih zmogljivosti
smo s preusmeritvijo na druga področja, kot sta gostinstvo
in catering, leto 2009 sklenili podobno kot leto 2008, ki pa
je bilo v turizmu nasploh eno
najboljših. Tekoče leto je zelo
podobno minulemu, pozitivni
premiki so predvsem pri rezervacijah konferenčnih dvoran,«
je povedal.
Pričakujejo rast za desetino
Hotel Paka v Velenju je
zaradi majhnih zmogljivosti
usmerjen predvsem na domači trg, del seminarjev pa
vseeno izvedejo tudi za tuje
goste, ki so nad Slovenijo po
pravilu navdušeni. »Še vedno
veliko ljudi Slovenijo obišče
prvič in element presenečenja
je še vedno zelo pomemben.
Prav tako se nemalokrat zgodi,
ŠTEVILKI
2
600
letošnji prihodki hotela Paka v
Velenju.
prinesli poslovni gosti.
da gosti iz Slovenije v Velenje
pridejo prvič in so presenečeni, da je to tako lepo in urejeno
mesto,« pripoveduje sogovornik, ki pričakuje, da bodo gospodarske dejavnosti v mestu
in okolici pripomogle k rasti
števila prenočitev za vsaj deset
odstotkov.
imele v kriznih časih bistveno
večje težave kot pa lokacije, kjer
so se izvajali seminarji z vsebino oziroma delovno intenzivni
seminarji, kot jim pravimo,«
razlaga Brunšek. »Tako ocenjujem, da bodo naši letošnji
prihodki znašali približno dva
milijona evrov, od tega jih na
poslovni turizem odpade okoli
30 odstotkov, torej skupaj 600
tisoč evrov.«
▶ milijona evrov bodo znašali
▶ tisoč evrov bodo v blagajno
Previdnosti je v krizi še več
kot običajno
Ravno v težkih gospodarskih
časih so naročniki še bolj previdni in pozorni na to, da za
svoj denar dobijo najboljše
razmerje med kakovostjo in
ceno. Zato svojo nalogo pri
iskanju primernega prizorišča
za izvedbo poslovnega dogodka
opravijo zelo dobro. »Že prej
smo bili zelo konkurenčni in
to je naša velika prednost. Zveneče lokacije, kjer dostikrat ni
bilo pomembno, koliko seminar stane, ker je šlo večkrat za
zabavo kot pa za resno delo, so
Poslovni turizem je oglasna priloga časnika Finance.
Urednik oglasnega uredništva:
Branko Žnidaršič
Urednica priloge:
Aleksandra Vagaja
Tel.: (01) 30 91 464
E-pošta: [email protected]
Trženje:
Milan Kočar
Tel.: (01) 30 91 537
E-pošta: [email protected]
Računalniški prelom: Finance
Lektoriranje: Julija Klančišar
Prihaja nova, prepoznavnejša
blagovna znamka
Že več let uspešno pripravljajo večje poslovne cateringe
v Ljubljani in po vsej Sloveniji,
zato zdaj načrtujejo aktivnejši
nastop na področju cateringa
z novo, prepoznavnejšo blagovno znamko. »Poslovnokonferenčni segment še naprej ostaja naša prioriteta.
Verjamem v našo ponudbo. Z
dobrimi storitvami na poslovno-konferenčnem in gostinskem področju ter predvsem
s profesionalnim in prijaznim
pristopom vseh zaposlenih v
hotelu Paka lahko izpeljemo
najrazličnejše dogodke, kjer so
gosti in naročniki zelo zadovoljni in se k nam vračajo,« je
zatrdil Stanko Brunšek.
www.finance.si
FINANCE, torek, 16. novembra 2010, št. 222
Ljubljana ima mnogo večji
potencial, kot se ga zaveda
Organizatorji izobraževanj dobro vedo, kaj
potrebujejo in kakšne so tehnične možnosti
V vzponu je tako imenovani
kreativni turizem, ki ima kar
nekaj stičnih točk z izobraževalnim ali kongresnim
turizmom. Gre za zvrst, ki
se v popolnosti pokriva s
sodobnimi težnjami trajnostnega turizma, o katerem
je danes veliko govora.
»Pričakovanja naročnikov se
praviloma ne razlikujejo,« pravi
Ervin Kazić iz ljubljanskega M
Hotela. »Dvorane morajo imeti
ustrezno tehnično opremo, kot
je prenosni računalnik, LCD-projektor, platno, akustično opremo,
možnost postavitve prevajalskih
kabin in podobno. K organizaciji
izobraževanj pa sodi tudi gostinska ponudba, denimo odmori za
kavo, kosila ali večerje,« uvodoma
pojasnjuje.
Hoteli so v prednosti
Po njegovih besedah se razlike
med naročniki kažejo v preračunavanju stroškov. »Nekateri organizatorji želijo imeti v ponudbi
stroške po posameznih segmentih,
nekateri pa želijo imeti ceno vseh
storitev razdeljeno na posameznega udeleženca izobraževanj.«
Sogovornik meni, da so hoteli pred
drugimi ponudniki dvoran v prednosti, saj lahko ponudijo tudi prenočišče in gostinske storitve.
Pomembna izhodišča za
destinacijski menedžment
»Ljubljana ima mnogo večji
potencial, kot se ga zaveda,« pravi
Ervin Kazić. »Res je čudovito mesto, tujci so navdušeni nad njim.
Ljubljančani se radi pohvalimo,
kako so obiskovalci prijetno presenečeni nad mestom. Ali ni ravno
v tem težava? Nismo sposobni obiskovalca Ljubljane pripraviti na
to, da bo prišel v čudovito mesto
in da zaradi tega ne bo presenečen. Ljubljana cveti in je iz leta v
leto lepša. Tujega gosta moramo
prepričati in mu dati razlog, da bo
obiskal Ljubljano. Tu vidim še ve-
▶ »Tujega gosta moramo prepričati in mu dati razlog, da bo obiskal
Ljubljano. Tu vidim še veliko možnosti in veliko prostora za delo,«
pravi Ervin Kazić iz ljubljanskega M Hotela.
liko možnosti in veliko prostora za
delo. Najstarejše ohranjeno leseno
kolo hranimo v Ljubljani, imamo
najstarejši ohranjeni inštrument
in še marsikaj bi lahko našteli. Vse
to je dediščina in hkrati enkratno
izhodišče za destinacijski menedžment in korak od kongresnega
turizma,« poudarja sogovornik
in dodaja, da Bled in Portorož
nimata nobenih prednosti pred
Ljubljano. »Nasprotno: bližina
letališča, avtocestnih povezav,
položaj kulturnega, poslovnega
in političnega središča dajejo Ljubljani veliko prednost.«
V vzponu je kreativni
turizem
Recesija je prinesla spremembo miselnih vzorcev v kongresnem turizmu. Udeleženci
konferenc in kongresov dan preživijo delovno. Čas za oglede in
počitek je skrčen na minimum,
predvidoma na pozne popoldanske ure, zato je destinacijski menedžment toliko pomembnejši.
»V vzponu je tako imenovani
kreativni turizem, ki ima kar
nekaj stičnih točk z izobraževalnim ali kongresnim turizmom. Po vsebini sta si različna,
vendar udeleženci kreativnega
turizma praviloma uporabljajo
enako tehnično infrastrukturo
kot udeleženci kongresnega turizma, na destinaciji bivajo celo
dlje kot kongresni turisti, spremljajoče aktivnosti pa so enake,«
razlaga strokovnjak. Kreativni
turizem je s poslovnega vidika
eden zahtevnejših segmentov,
saj lepote dežele, čista voda in
zrak ne zadostujejo. »Treba je
imeti usposobljen kader in ekipo
z različnimi strokovnjaki. Je pa
to vsekakor zvrst turizma, ki se v
popolnosti pokriva s sodobnimi
težnjami trajnostnega turizma,
o katerem je danes veliko govora,« dopolnjuje Kazić.
Enakomerna zastopanost
po državah
Organizacija izobraževanj je
lani doživela upad, kar je bilo glede
na gospodarske razmere pričakovano. »Letos pa že ugotavljamo
trend večjega povpraševanja po
dvoranah predvsem za mednarodna srečanja. Opažamo rast
števila mednarodnih konferenc
za 30 do 50 udeležencev, kjer so
udeleženci enakomerno zastopani
po državah, vključno s Slovenijo,
ki je še pred kratkim praviloma
presegala tretjino udeležencev na
konferenco,« je na koncu povedal
Ervin Kazić.
5
&+#,%,0")-( ,*
333%,0")-( ,*
,+#"."+9+& "+0".+-,)-,0&*"!'1)'+,&+.&,.,*
4"+(&*&*,7+,/0*&41!")"7"+ "&42/"),2"+&'"8
.$+&40,.'&&4 "),0+"),2"+&'"-.&+/)"0+,-.&-.2&',2"9(,0+'.4)&9+"'6&%
/"*&+.'"2&+&4,.7"2+'
Za vas smo prenovili
konferenčne dvorane.
M hotel / Derčeva ulica 4, 1000 Ljubljana
t: +386 1 513 7000 / e: [email protected]
www.m-hotel.si
POSLOVNI TURIZEM 29
www.finance.si
FINANCE, torek, 16. novembra 2010, št. 222
[ INTERVJU] Alenka Iskra, Terme Maribor, o poslovnem turizmu, ki išče oporo v doživetjih in občutjih
Okrevanje poslovnega
turizma šele po letu 2013
O trenutnih razmerah in
napovedih v slovenskem in
svetovnem poslovnem turizmu,
o prilagajanjih naročnikom in
njihovem racionalnem vedenju
smo se pogovarjali s prvo damo
Term Maribor, Alenko Iskra.
Kako so domači in tuji gosti
zadovoljni s kongresno ponudbo in infrastrukturo?
Družba Terme Maribor na področju kongresnega turizma zagotavlja
profesionalno in kakovostno izvedbo dogodkov v naših hotelih.
Organizatorjem dogodkov in udeležencem že dolgo ne ponujamo
zgolj najema sodobno opremljenih
dvoran in tehnične opreme, saj so
njihova pričakovanja vedno večja.
In temu se z veseljem prilagajamo. Našo ponudbo usklajujemo z
obkongresnimi dejavnostmi, ki jih
ponuja regija, in tako so dogodki pri
nas bogati in izvirni. Njihova zgradba postaja vse kompleksnejša, saj
tudi poslovni turizem išče oporo v
doživetjih in občutjih. Načelo »vrednost za denar« oziroma »value for
money« ni več edino – dopolnjujeta
ga »izkušnje za denar« ali »experience for money« in »občutenje
za denar« oziroma »emotion for
money«. Koncept naše ponudbe
postavlja v ospredje individualne
potrebe poslovnega gosta in njegovo doživetje.
Kakšno je bilo poslovanje v
minulem in tekočem letu?
Lani smo evidentirali upad števila prenočitev za deset odstotkov
glede na leto prej, od tega največ v
segmentu poslovnih gostov. Letos
pa smo v družbi Terme Maribor
v prvih desetih mesecih v naših
hotelih ustvarili 12 odstotkov
več prenočitev kot v primerljivem obdobju lani. Največjo rast
ugotavljamo na področju prodaje turističnih paketov, kjer smo
dosegli 20-odstotno rast, na področju poslovnih prenočitev pa je
bila rast 18-odstotna. Zadovoljni
smo s fizičnimi kazalniki, rastjo
števila prenočitev, števila poslovnih srečanj, števila udeležencev
na poslovnih srečanjih, nismo pa
zadovoljni s finančnimi kazalniki,
saj ne dosegamo pričakovane rasti
prihodkov.
Kakšen pa je splošni trend
pri deležu poslovnih turistov
v
daljšem
časovnem
obdobju?
Vse do predlani smo na področju
poslovnega turizma dosegali rast
števila prenočitev in prihodkov.
Leto 2008 je bilo še posebno uspešno predvsem zaradi predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Leti
2009 in 2010 pa sta prinesli upad
povpraševanja, odpovedi tradicionalnih korporativnih dogodkov,
manjšo udeležbo na kongresih,
krajšanje dogodkov in manjšo
porabo po udeležencu. Povprečne realizirane cene pri poslovnih
prenočitvah in dogodkih so se tako
znižale kar za do 30 odstotkov.
V družbi Terme Maribor smo se v
zadnjem triletnem obdobju načrtno
ukvarjali z raziskovanjem novih smernic
v poslovnem turizmu ter na podlagi
prepoznanih potreb in želja uporabnikov
ustvarili nove, ciljno usmerjene
produkte.
▶ Tako pravi Alenka Iskra, predsednica uprave Term Maribor.
Kako pa kaže za prihodnje
leto?
Na področju poslovnega turizma
strokovnjaki napovedujejo okrevanje šele po letu 2013. Do tega obdobja na podlagi naših izkušenj še ne
pričakujemo rasti. Naročniki bodo
še naprej maksimalno racionalni.
In kako se prilagajate poslovnim gostom? Kaj nameravate dopolniti v vaši ponudbi
v prihodnjem letu in na koga
boste ciljali?
V družbi Terme Maribor smo se
v zadnjem triletnem obdobju načrtno ukvarjali z raziskovanjem
novih smernic v poslovnem turizmu ter na podlagi prepoznanih
potreb in želj uporabnikov ustvarili
nove, ciljno usmerjene produkte.
Kot rečeno, njihova zgradba postaja vse kompleksnejša. Koncept
naše ponudbe postavlja v ospredje
individualne potrebe poslovnega
gosta in njegovo doživetje, zato je
splet naših produktov raznovrsten.
Bistveno smo nadgradili tudi trženjske in prodajne aktivnosti ter
se intenzivno ukvarjali s širjenjem
prodajne mreže. To nam je omogočilo vstop na nove trge in pridobitev
zaupanja novih naročnikov. Z naročnikom z veseljem soustvarjamo
poslovne dogodke, ob manjši udeležbi na dogodkih delimo tveganje,
zagotavljamo dodano vrednost in
z dobro organizacijo znižujemo
stroške izvedbe dogodkov.
ŠTEVILKE
30%
▶ znaša znižanje povprečne
realizirane cene pri poslovnih
prenočitvah in dogodkih.
10%
▶ manj prenočitev so lani imeli
V težjih gospodarskih časih
imajo prednost preverjene destinacije. Kako spodbujate
morebitne goste, da izberejo
manj prepoznavno lokacijo in
ponudbo? Kje se pojavljate, da
lahko navežete stik z morebitnimi naročniki?
Z gotovostjo lahko Maribor s Pohorjem označimo za mlado kongresno destinacijo, ki se šele uveljavlja
na domačem in tujem trgu. Naša
prednost je v pestrosti obkongresne ponudbe, ki jo po konkurenčni
ceni lahko ponudimo naročniku.
Tako z inovativno vsebino zagotavljamo tako imenovani »experience
for money«. Nepozabna doživetja
omogočajo ohranjeno staro mestno
jedru ob reki Dravi, bogata kulturna
ponudba, pestra izbira zimskih in
poletnih športnih dejavnosti, odličen termalni in wellness produkt,
bogata kulinarična ponudba s poudarkom na vinskih cestah. Danes
je za vsako kongresno destinacijo
izjemno pomembna dostopnost.
Kakovostne cestne povezave ter
bližina treh mednarodnih letališč
so prednosti, ki jih danes ponuja
kongresna destinacija Maribor
Pohorje.
v Termah Maribor v primerjavi z
letom prej.
12%
▶ več prenočitev so ustvarili v
prvih desetih mesecih letos v
primerjavi z lani.
20%
18%
▶ znaša rast pri prodaji turistič-
nih paketov.
▶ znaša rast na področju po-
slovnih prenočitev.
EĂƌĂǀŶŽŽŬŽůũĞnjĂ
ƉŽƐůŽǀŶĂƐƌĞēĂŶũĂ
WŽƐůŽǀŶŝƚƵƌŝnjĞŵǀŽďũĞŵƵWŽŚŽƌũĂƉŽŶƵũĂĞŶŬƌĂƚŶŽŝnjŬƵƓŶũŽ͕
ŬŝƐŝũŽďŽĚŽŽďŝƐŬŽǀĂůĐŝǀĂƓĞŐĂĚŽŐŽĚŬĂnjĂƉŽŵŶŝůŝnjĂǀĞĚŶŽ͘
sƐĞ͕ŬĂƌǀĂŵƉŽŶƵũĂŵŽ͕ƐŵŽǎĞƉƌĞŝnjŬƵƐŝůŝŝŶnjĂƌĂĚŝĚŽďƌŝŚŝnjŬƵƓĞŶũ
ƚƵĚŝƵǀƌƐƟůŝǀƉŽŶƵĚďŽ͘
Dz
Dz
ĂŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũŽŬŽŶŐƌĞƐŽǀ͕ƉŽƐůŽǀŶŝŚƐƌĞēĂŶũ͕
ŵŽƟǀĂĐŝũƐŬŝŚƚƌĞŶŝŶŐŽǀ͕ƌĂnjƐƚĂǀŝŶĚƌƵŐŝŚ
ƉŽƐůŽǀŶŝŚĚŽŐŽĚŬŽǀƐŵŽĚŽƐĞŐůũŝǀŝŶĂ͗
ǁǁǁ͘ƚĞƌŵĞŵď͘Ɛŝ
,ŽƚĞů,ĂďĂŬƵŬ
WŽŚŽƌƐŬĂƵůŝĐĂϱϵ
ϮϬϬϬDĂƌŝďŽƌ
dĞů͗͘нϯϴϲϮϯϬϬϴϭϬϬ
ŚĂďĂŬƵŬΛƚĞƌŵĞŵď͘Ɛŝ
,ŽƚĞůĞůůĞǀƵĞ
EĂ^ůĞŵĞŶƵϯϱ
ϮϮϬϴWŽŚŽƌũĞ
dĞů͗͘нϯϴϲϮϲϬϳϱϭϬϬ
ďĞůůĞǀƵĞΛƚĞƌŵĞŵď͘Ɛŝ
,ŽƚĞůWŝƌĂŵŝĚĂ
hůŝĐĂŚĞƌŽũĂaůĂŶĚƌĂϭϬ
ϮϬϬϬDĂƌŝďŽƌ
dĞů͗͘нϯϴϲϮϮϯϰϰϰϬϬ
ƉŝƌĂŵŝĚĂΛƚĞƌŵĞŵď͘Ɛŝ
O
G
L
A
S
Rubrika z gostinskimi lokali, v katerih lahko prebirate časnik Finance
ZAJTRK PRVAKOV
BAR ČURK
GRAJSKA CESTA 2,
ČRNOMELJ
APARTHOTEL VILA TOPLICE
ŠMARJEŠKE TOPLICE 240,
ŠMARJEŠKE TOPLICE
BAR EMONEC KAFE
ZADRUŽNA CESTA 16,
ČRNOMELJ
GOSTILNA "ŠELIGO"
GOLIEV TRG 8, TREBNJE
NAPOLEON CAFFE
ZADRUŽNA CESTA 33,
ČRNOMELJ
GOSTILNA OPARA
GOLIJEV TRG 13, TREBNJE
RESTAVRACIJA ŠTAJDOHAR
KANIŽARICA 41G,
ČRNOMELJ
GOSTIŠČE ŽUPANČIČEV HRAM
DRAGATUŠ 22, DRAGATUŠ
BAR BUČAR
SELA PRI DOLENJSIH
TOPLICAH BŠ, DOLENJSKE
TOPLICE
GOSTILNA PRI MARI
NOVOMEŠKA CESTA 87,
STRAŽA
BLATNIKOV HRAM
www.sloveniaholidays.si,
DVOR
ELEKTRO BAR
NOVOMEŠKA CESTA 11,
ŠENTJERNEJ
OKREPČEVALNICA BISTO KAVAL
VELIKE BRUSNICE 13,
BRUSNICE
GOSTILNA-PRENOČIŠČA VOVKO
BRUSNICE
www.gostilna-vovko.si,
BRUSNICE
BAR ATMOSFERA
CESTA XV BRIGADE 27,
METLIKA
GRAJSKA KLET
TRG SVOBODE 4, METLIKA
BAR LIBER
CESTA XV. BRIGADE 51,
METLIKA
RETRO BAR
BRATSTVA IN ENOTNOSTI 45,
METLIKA
GOSTILNA ŠPOLAR
MAROF 7, MIRNA PEČ
OKREPČEVALNICA KRAMARIČ
GRAJSKA CESTA 4, OTOČEC
TERME KRKA - PE HOTELI OTOČEC
GRAJSKA 2, OTOČEC
PIVNICA AS
PRELESJE 34, ŠENTRUPERT
GOSTIŠČE PRI FRANCKI
GLAVNA CESTA 11, MIRNA
GOSTILNA PAVLIN
GUBČEVA 7, TREBNJE
DISKOTEKA AFRICA
OBRTNIŠKA ULICA 24,
TREBNJE
GOSTIŠČE HRIBAR TURIZEM,
TRGOVINA IGNAC HRIBAR S.P.
POD GRADOM 10, TREBNJE
BAR PRI DEDU GERMOVŠKU
RIMSKA CESTA 4, TREBNJE
KAVARNA EVROPA
STARI TRG 32B, TREBNJE
BAR BOTRIČEK
DOLENJA NEMŠKA VAS 25,
TREBNJE
AMADEUS BAR
STARI TRG 48, TREBNJE
OŠTARIJA MARGARETA
CESTA 4. JULIJA 22, KRŠKO
STADION CAFE PUB
CESTA KRŠKIH ŽRTEV 130,
KRŠKO
CENTER CAFE BAR
CESTA KRŠKIH ŽRTEV 141,
KRŠKO
PIVNICA APOLON
WWW.PIVNICAAPOLON.
COM, KRŠKO
BAR DADA
KOLODVORSKA 1, KRŠKO
GOSTILNA PEČNIK
GUNTE 8A, KRŠKO
GOSTIŠČE SENICA
TITOVA CESTA 89, SENOVO
KLET PENIN ISTENIČ
STARA VAS 7, BIZELJSKO
KAVA BAR PALMA
BOŠTANJ 80, BOŠTANJ
BAR CAFFE ELBA
PLETERŠNIKOVA 4A, BREŽICE
GOSTILNA PENZION LES
RIMSKA CESTA 31, BREŽICE
PIZZERIJA GRIČ
ZAGREBŠKA CESTA 2,
BREŽICE
KAVARNA LAGOS
GALLUSOVO NABREŽJE 4,
RIBNICA
BIKINI BAR
RAZLAGOVA ULICA 1,
BREŽICE
AMADEUS BISTRO
ŠKRABČEV TRG 25, RIBNICA
TERME ČATEŽ
TOPLIŠKA CESTA 35, ČATEŽ
OB SAVI
BAR PUB HOTEL
ŠKRABČEV TRG 52, RIBNICA
KAVARNA EVENT
OB ŽELEZNICI 4A, RIBNICA
BISTRO Ž
TRG 25. MAJA 1, SODRAŽICA
PIZZERIJA LUIGI
TRG ZBORA ODPOSLANCEV
66A, KOČEVJE
BAR ANY TIME
ULICA MLADINSKIH
DELOVNIH BRIGAD 1,
LESKOVEC PRI KRŠKEM
BAR NULA : NULA
KVEDROVA 31, SEVNICA
CENTRALS CAFFE
TRG SVOBODE 5, SEVNICA
KAVARNA ŠALEHAR
TRG ZBORA ODPOSLANCEV
2, KOČEVJE
PIZZERIA MAGIC
KVEDROVA CESTA 27A,
SEVNICA
POSESTVO PULE - TREBELNO
DREČJI VRH 16, TREBELNO
VINSKA KLET MASTNAK
OREŠJE 10, SEVNICA
PRIMORSKA
GOSTILNA SIVI ČAVEN
POTOČE 6, DOBRAVLJE
CAFFE & COCKTAILBAR TOKIO
BEVKOV TRG 1, NOVA
GORICA
GOSTILNA BUŽINEL
MEDANA 16, DOBROVO V
BRDIH
GOSTILNA METULJ
CANKARJEVA 60, NOVA
GORICA
TURISTIČNA KMETIJA ŠČUREK IVAN
& STOJAN
PLEŠIVO 44, DOBROVO V
BRDIH
KAVA BAR VOGAL
DELPINOVA 15, NOVA
GORICA
MONALIZA
KIDRIČEVA 9, NOVA GORICA
OKREPČEVALNICA MARIČKA
KIDRIČEVA 22A, NOVA
GORICA
KAVA, ČAJ ŠEŠE
ULICA GRADNIKOVE
BRIGADE 7, NOVA GORICA
ALCATRAZ PIZZERIJA
VOJKOVA CESTA 61, NOVA
GORICA
SPLENDID BAR
BEVKOV TRG 6, NOVA
GORICA
RESTAVRACIJA GRAD KROMBERK
GRAJSKA CESTA 1, NOVA
GORICA
ČAJANKA
GRADNIKOVE BRIGADE 7,
NOVA GORICA
GOSTIŠČE ŠTERK
AJŠEVICA 13, NOVA GORICA
CASINO VENKO, HOTEL IN
RESTAVRACIJA
www.venko.si, DOBROVO V
BRDIH
HOTEL KOZANA
KOZANA 94, DOBROVO V
BRDIH
PIZZA BAR PRI VITKU
PRI MALNIH 41, KOBARID
KAVARNA KOBARID
TRG SVOBODE 1, KOBARID
RESTAVRACIJA KOTLAR
TRG SVOBODE 11, KOBARID
BAR ZVONČEK
TRG SVOBODE 4B, KOBARID
RESTAVRACIJA HIŠA FRANKO
STARO SELO 1, KOBARID
GOSTIŠČE PIZZERIJA JAZBEC
IDRSKO 56, KOBARID
PENSION RUTAR
MESTNI TRG 6A, TOLMIN
BAR GRAD
PREŠERNOVA 4, TOLMIN
OKREPČEVALNICA ISTRSKA KLET
SLAVČEK
ŽUPANČIČEVA 39, KOPER
CLASSIC CAFFE
ANKARANSKA CESTA 5B,
KOPER
PIZZERIJA TAVELCA
VANGANELSKA 2A, KOPER
- CAPODISTRIA
CHARLIE BAR
ŠMARSKA CESTA 5 B, KOPER
HOTEL VODIŠEK
KOLODVORSKA 2, KOPER
- CAPODISTRIA
CAFFE BAR CIRCOLO
ULICA OSVOBODILNE
FORNTE 10, KOPER CAPODISTRIA
HOTEL ADRIA
JADRANSKA CESTA 25,
ANKARAN
CASINO GAMBLING
SPODNJE ŠKOFIJE 259,
ŠKOFIJE
JOJO BAR APARTMAJI
RUPA 7A, BOVEC
KAVARNA ROTONDO
ANKARANSKA CESTA 7B,
KOPER
CENTRAL BAR
LAPAJNETOVA 44, IDRIJA
PIZZERIJA ATRIJ
ČEVLJARSKA 8, KOPER
KENDOV DVOREC
NA GRIČU 2, SPODNJA
IDRIJA
BELLA VITA BAR
DOLINSKA CESTA 1B, KOPER
OKREPČEVALNICA PASICE
DOLENJI NOVAKI BŠ,
CERKNO
BAR ŽELIN
STRAŽA 7A, CERKNO
BAR PRI GABRIJELU
TRG PREKOMORSKIH
BRIGAD 1, CERKNO
GOSTIŠČE GAČNIK V LOGU
www.cerkno.com, CERKNO
OKREPČEVALNICA LOŽICE
LOŽICE 8, DESKLE
GOSTILNA DERMOTA
ULICA IVANA GRADNIKA 24,
DESKLE
RESTAVRACIJA PRISTAN
FERRARSKA ULICA 30,
KOPER
PORT BAR ŽUSTERNA
ISTRSKA CESTA 67, KOPER
PIZZERIA PARK
PRISTANIŠKA ULICA 2,
KOPER
KAVARNA KAPITANIJA
UKMARJEV TRG 8, KOPER
DOMAČIJA BUTUL
WWW.BUTUL.NET, KOPER
ISTRSKA KLET
www.istrska-klet.com,
ŠMARJE
GOSTILNA TRIJE LOVCI - ŠMARJE
SRGAŠI 38A, ŠMARJE
HOTEL BARBARA FIESA
FIESA 68, PIRAN
HOTEL TARTINI
TARTINIJEV TRG 15, PIRAN
PICERIJA NA PLACU
GORIŠKA CESTA 13, VIPAVA
HOTEL KANINA BOVEC
LEDINA 9, BOVEC
OKREPČEVALNICA ALEKSANDER
BELVEDUR 1, GRAČIŠČE
ABIS CAFE
CANKARJEVA 4, KOPER CAPODISTRIA
OKREPČEVALNICE ŠTURJE
GORIŠKA CESTA 11,
AJDOVŠČINA
OKREPČEVALNICA CITYBURGER
ANKARANSKA CESTA 7,
KOPER
GOSTILNA PIZZERIA Ž 2
OBROV 54D, OBROV
OKREPČEVALNICA IVO
GREGORČIČEVA ULICA 31,
PIRAN
RESTAVRACIJA ANDOR
VINOGRADNIŠKA POT 9,
ANKARAN - ANCARANO
APARTMAJI KANINSKA VAS
KANINSKA VAS 7, BOVEC
LIDO BAR
OBALA 14A, PORTOROŽ
- PORTOROSE
OKREPČEVALNICA SERMIN
BERTOKI, SERMIN 8, KOPER
- CAPODISTRIA
M BAR
CANKARJEVA ULICA 2,
TOLMIN
RENČE CITY BAR
TRG 26, RENČE
PIVOVARNA IN GOSTILNA MAHNIČ
KOLODVORSKA 4, KOZINA
GOSTILNA MOHOREČ
www.mohorec.si, GRAČIŠČE
RESTAVRACIJA PRIMULA
SOŠKA CESTA 40, SOLKAN
BAR PRI HLADNIKU
ČRNI VRH 41, ČRNI VRH NAD
IDRIJO
NEWS CAFE
OBALA 4F, PORTOROŽ
HOTEL BIO
VANGANELSKA CESTA 2,
KOPER - CAPODISTRIA
CAFFE SANTANA SHOP
NA LOGU 21, TOLMIN
GOSTILNA ŠTIRNA
OPATJE SELO 42, MIREN
PIVOVARNA IN PIVNICA FLORA
KRVAVI POTOK 19, KOZINA
PLANINSKI DOM NA ŠVIŠČAKIH
PREŠERNOVA 25, ILIRSKA
BISTRICA
RESTAVRACIJA IN PICERIJA TRIGLAV
CANKARJEVA 12, NOVA
GORICA
CAPPUCCINO PARK
PRIMORSKI TEHNOLOŠKI
PARK VRTOJBA, ŠEMPETER
PRI GORICI
RESTAVRACIJA LAMBADA
STRUNJAN 148, PORTOROŽ
FLASH BAR
FERRARSKA 5, KOPER CAPODISTRIA
GOSTILNA IN PIZZERIJA ANKARAN
JADRANSKA CESTA 66,
ANKARAN
SLAŠČIČARNA IN PIZZERIJA V
ŠTURJAH - AJDOVŠČINA
GORIŠKA CESTA 11,
AJDOVŠČINA
GOSTILNA AMFORA
BRUINSKA ULICA 4, KOZINA
GOSTIŠČE VERDI
VERDIJEVA ULICA 18, PIRAN
- PIRANO
GOSTILNA BELI KRIŽ
BELOKRIŠKA CESTA 15,
PORTOROŽ - PORTOROSE
MEDITERANSKA RESTAVRACIJA IN
PIZZERIJA RUSTIKA
OBALA 26, PORTOROŽ PORTOROSE
BON CAFE LUCIJA
OBALA 114, PORTOROŽ
- PORTOROSE
RESTAVRACIJA MAJESTIC
OBALA 18A, PORTOROŽ
- PORTOROSE
HOTEL MARITA
OBALA 89, PORTOROŽ PORTOROSE
PIVNICA KAPITOL
SEČA 81, PORTOROŽ PORTOROSE
KAVARNA KLAVDIJA
KOSOVELOVA 1B, SEŽANA
HOTEL MAESTOSO
LIPICA 5, SEŽANA
GOSTILNA SKOK
ŠTORJE 27, SEŽANA
GOSTIŠČE ISTRANOVA
www.istranova.eu, SEČOVLJE RESTAVRACIJA IN PIVNICA
- SICCIOLE
PARTIZANSKA CESTA 69A,
SEŽANA
TURISTIČNA KMETIJA CASA DEL SAL
www.casadelsal.com,
BAR BOEM
SEČOVLJE - SICCIOLE
LJUBLJANSKA CESTA 11A,
POSTOJNA
HOTEL-RESTAVRACIJA TOMI
LETOVIŠKA POT 1,
RESTAVRACIJA ERAZMUS
PORTOROŽ
KAZARJE 10, POSTOJNA
GOSTILNA MALOVEC
KRAŠKA CESTA 30A, DIVAČA
OKREPČEVALNICA MAK BAR
LIMINJANSKA CESTA 96,
PORTOROŽ
OKREPČEVALNICA GLAŽ'K
PARTIZANSKA CESTA 17,
CERKNICA
TURISTIČNA KMETIJA PETELIN
PLISKOVICA 93, DUTOVLJE
HOTEL EMONA-GRAND CAFE
OBALA 2, PORTOROŽ
GOSTIŠČE KRAJCAR
PODSKRAJNIK 24, CERKNICA
IZLETNIŠKA KMETIJA GRČA BOGDAN
- ŠTANJEL
HRUŠEVICA 6, ŠTANJEL
HOTEL HISTRION-CAFE SAN
OBALA 2, PORTOROŽ
GOSTILNA MORSKI KONJIČEK
MALA PRISTAVA 10, PIVKA
HOTELI BERNARDIN
OBALA 2, PORTOROŽ
KAVARNA ANTIKQUE
KOLODVORSKA 2, PIVKA
HOTEL MARKO
OBALA 28, PORTOROŽ
AVIO PUB
RAKITNIK 1A, PRESTRANEK
HOTELI PALACE
OBALA 43, PORTOROŽ
PIZZERIJA IN ŠPAGETERIJA FURMAN
PARTIZANSKA CESTA 1,
RAKEK
CAFFE ALLE PORTE
KOPRSKA ULICA 1, IZOLA
GOSTILNA HIŠA TORKLA
KORTE 44B, IZOLA
WINE BAR MANZIOLI
MANZIOLIJEV TRG 5, IZOLA
FLY BAR
PITTONIJEVA ULICA 11,
IZOLA
HOTEL MARINA
VELIKI TRG 11, IZOLA
THE WALL PUB
ULICA OB STOLPU 12, IZOLA
- ISOLA
GOSTILNA JASNA
JAGODJE 24A, IZOLA - ISOLA
OKREPČEVALNICA GRILL PRI
PEROTU
GORKIJEVA ULICA 6, IZOLA
- ISOLA
METROPOL
OBALA 77, PORTOROŽ
PICERIJA IN ŠPAGETERIJA ZLATO
SIDRO
OBALA 111, PORTOROŽ
CAFE LATINO
OBALA 114, PORTOROŽ
ROK BAR
OBALA 114,
PORTOROŽ
GOSTILNA POD TRTO
STRUNJAN 32,
PORTOROŽ
GOSTILNA ŠKRIBAN
CESTA NOTRANJSKEGA
ODREDA 17, STARI
TRG PRI LOŽU
POSLOVNI TURIZEM 31
www.finance.si
FINANCE, torek, 16. novembra 2010, št. 222
Slovenija ima vse možnosti za razvoj
v uspešno kongresno destinacijo
Kongresni turizem se v Sloveniji v zadnjih desetih letih nadpovprečno hitro razvija
Slovenija je v zadnjem
desetletju pospešeno razvijala
kongresno infrastrukturo in
ponudbo. Hotelska in turistična
podjetja so prepoznala kongresni turizem kot dodatno
možnost v svoji ponudbi.
DEVET RAZLOGOV ZA
Zakaj je kongresni turizem
pomemben za Slovenijo?
▶ Ker je to turistična panoga z višjo dodano vrednostjo: kongresni
gost povprečno potroši več kot klasični gost.
▶ Ker se kongresni in »incentive« turizem razvija po vsej Sloveniji,
Kongresni urad Slovenije od
ustanovitve načrtno povezuje
kongresno ponudbo ter jo skupaj s
Slovensko turistično organizacijo
in člani urada promovira in trži na
domačem in tujih trgih.
kar spodbuja skladen regionalni razvoj Slovenije.
▶ Ker se odvija skozi vse leto in pomaga zapolniti zmogljivosti v nizki
in mrtvi sezoni.
▶ Ker v Sloveniji na leto gostimo prek 700 tisoč kongresnih gostov,
kar je po oceni kar 20 odstotkov vseh tujih turistov v Sloveniji.
▶ Ker je v panogi neposredno prek devet tisoč zaposlenih.
▶ Ker so udeleženci kongresov turistični ambasadorji in se na desti-
»Uspešna mednarodna umestitev Slovenije kot kongresne in
incentive destinacije je dolgoročen projekt, ki zahteva nenehno
navzočnost in proaktivnost na
mednarodnem kongresnem trgu,«
so nam povedali na Slovenski turistični organizaciji (STO) in dodali,
da ima Slovenija vse možnosti za
razvoj v uspešno kongresno in »incentive« destinacijo.
Pomen kongresnega turizma
Kongresni turizem se v Sloveniji
v zadnjih desetih letih v primerjavi
s preteklostjo nadpovprečno razvija. »Pospešenemu razvoju smo
priče tudi v mednarodnem okolju,
tako v Evropi kot na drugih celinah.
Evropske in druge države so prepo-
Dreamstime
Projekt je dolgoročen
▶ Kongresni turizem ustvarja medkulturni dialog, zmanjšuje regionalne razlike, spodbuja gospodarsko
nacijo vračajo kot turisti.
▶ Ker kongresni turizem dopolnjuje počitniške in druge turistične
produkte.
▶ Ker kongresna infrastruktura bogati življenje turistov in lokalnega
prebivalstva.
rast in neposredno ter posredno odpira delovna mesta v širšem gospodarskem prostoru.
▶ Ker ustvarja dodatne davčne prihodke in zaposlitve v turistični in
znale visoko dodano vrednost kongresnega turizma in vlagajo znatna
sredstva v gradnjo infrastrukture,
izobraževanje kadrov ter povezovanje in promocijo svojih držav in
destinacij na mednarodnem kongresnem trgu. Trg kongresnega turizma je izredno konkurenčen in za
uspešno pozicioniranje Slovenije na
njem so potrebna vlaganja javnega
in zasebnega sektorja v infrastrukturo, človeške vire, povezovanje in
trženje kongresnega produkta,«
poudarjajo na STO.
Multiplikativni učinek na
gospodarstvo
Kongresni turizem znatno pripomore k poslovnemu,
znanstvenemu, strokovnemu,
izobraževalnemu in kulturnemu
razvoju destinacije. Turizem, še
pa bolj kongresni turizem, ima
poleg tega velik multiplikativni
učinek na lokalno in nacionalno
gospodarstvo, saj kongresni in
sejemski gosti z večjimi proračuni uporabljajo večji spekter
storitev višjega kakovostnega
Thermana Laško
začrtala usmeritev
v kongresni turizem
razreda. Mednarodne raziskave
dokazujejo, da ti gosti porabijo
nekajkrat več kot klasični turisti. Kongresni turizem prinaša
velike prihodke tako za državo
in destinacijo kot za ponudnike.
»Kongresni turizem poleg tega
ustvarja medkulturni dialog,
zmanjšuje regionalne razlike,
spodbuja gospodarsko rast in
neposredno ter posredno odpira delovna mesta v širšem
gospodarskem prostoru,« so še
poudarili na STO.
drugih panogah.
INFO
▶ Lani aprila so tuji turisti s poslovni razlogom kot glavnim razlogom
za prihod tako po številu oseb, številu prenočitev v Sloveniji kot tudi
številu prenočitev v kraju anketiranja dosegali okrog 24 odstotkov.
»V obdobju od julija do avgusta so po številu oseb dosegali desetino,
po številu prenočitev pet odstotkov in po številu prenočitev v kraju
anketiranja šest odstotkov. V decembru pa so poslovni gosti po številu oseb dosegali 24 odstotkov, po številu prenočitev v Sloveniji 30
odstotkov in po število prenočitev v kraju anketiranja 28 odstotkov,«
so povedali na STO.
Termalni
in
kongresn
i center
pod eno s
treho
Skupaj z novimi namestitvenimi zmogljivostmi
trenutno razpolagajo s 755 ležišči
V slovenskem turizmu imajo
poleg zdravilnih učinkov
termalnih oziroma mineralnih
voda, klime in morske vode
čedalje večjo vlogo programi
dobrega počutja (wellnessa).
Kot so nam povedali v Thermani Laško, pri njih poudarjajo
celostno obravnavo gostov, sprostitev, dobro počutje, lepoto, zdravo prehrano in prijetno bivanje
v naravnem okolju. »Programi
dobrega počutja se med tednom
dobro dopolnjujejo s kongresno
ponudbo, ki je v slovenskih zdraviliščih podlaga za povečanje števila
prenočitev v segmentu poslovnega
turizma,« dodajajo.
Letos večjih sprememb ne bo
Poslovanje v minulem letu je
tako kot marsikje drugje tudi v
Thermani Laško zaznamovala recesija, ki na področju turizma v
Sloveniji pomeni zmanjšanje števila prenočitev za en odstotek, tujih prenočitev za šest odstotkov in
zmanjšanje prilivov v gostinstvu
za 11 odstotkov. »Smernicam v razvoju turizma pa seveda sledimo
tudi mi, tako da ostajamo še vedno tesno povezani z zdravstveno
sprememb v sestavi prihodkov
oziroma večjih prihodkov iz poslovnega turizma,« so povedali.
Prihodnje leto načrtujejo za
petino več prihodkov
▶ Wellness Park Laško
stroko, hkrati pa smo se v zadnjih
petih letih začeli vse bolj usmerjati v wellness in poslovni turizem.
Tako smo letos končali projekt s
skupnim nazivom Wellness Park
Laško, ki je bil delno financiran
tudi s sredstvi Evropskega sklada
za regionalni razvoj,« so nam povedali v Thermani Laško. V sklopu
dodatnih hotelskih zmogljivosti
so septembra odprli vrata novega
kongresnega centra in tako vstopili na zanje povsem novo področje,
to je poslovni turizem. »Trenutno
se naše zmogljivosti šele pojavljajo na poslovnem trgu, zato v tem
letu še ne pričakujemo večjih
Ponujajo sodobno opremljen
objekt, kongresni hotel, v sklopu
Wellness Parka Laško. Hotel na
več kot 3.700 kvadratnih metrih
sprejme do 1.100 udeležencev v
skupaj osmih dvoranah in treh
sejnih sobah. »Največja dvorana sprejme do 490 udeležencev,
slavnostna dvorana za bankete
sprejme do 120 gostov, na voljo
pa je še osem seminarskih dvoran
za od 30 do 100 udeležencev, tri
sejne sobe za od 14 do 28 oseb ter
novinarska soba z vso ustrezno infrastrukturo. Kongresni center v
celoti izpolnjuje standarde hotela
s konferenčnimi zmogljivostmi,
kot jih skladno z mednarodnimi
merili na tem področju postavlja
slovenski Kongresnoturistični
urad,« pojasnjujejo v Thermani
Laško. Načrtujejo, da bodo letos ustvarili 21 milijonov evrov
prihodkov, za prihodnje leto pa
načrtujejo 20-odstotno rast prihodkov, predvsem na račun kongresnega turizma.
Zaplavajte v Thermani...
...do poslovnega uspeha
080 81 19
www.kong
resi.eu
Na 3.700 m2 lahko izbirate med osmimi sodobno
opremljenimi kongresnimi dvoranami in tremi sejnimi
sobami. Največja dvorana sprejme do 490 oseb.
32 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
FINANCE, torek, 16. novembra 2010, št. 222
[ INTERVJU ] Jerneja Kamnikar, direktorica podjetja Vivo catering
Najlepše je, ko naročnik
res prisluhne našim nasvetom
Vivo catering označujeta
visoka profesionalnost
kulinarične ponudbe in
nenehno prilagajanje
zahtevnim standardom
povpraševanja poslovnih
in zasebnih naročnikov.
Deluje tako v slovenskem
kot evropskem prostoru,
s svojimi izkušnjami in
uspešnostjo pa soustvarja
podobo ter razvija celotno
področje cateringa.
O njihovem delovanju
smo se pogovarjali z
direktorico Jernejo
Kamnikar.
Kaj vse je pri organizaciji
nekega dogodka ali prireditve
pomembno?
Vsekakor je najpomembneje
razumeti, kaj želi naročnik sporočiti svojim gostom, kaj jim želi
pričarati. Najpomembneje je, da
naročnik pozna svoj cilj, da ve,
kaj želi sporočiti. Pred pripravo
dogodka pa je pomembno tudi
opredeliti, kakšno vlogo ima posamezen segment, katerega del je
prireditveni catering.
Na kaj so naročniki pri cateringu posebno pozorni?
Pri prireditvenem cateringu je tre-
Kakšne so smernice v cateringu v svetu in Evropi? Kako
na tem področju kaže
Sloveniji?
Trendi v Evropi in svetu so
usmerjeni tako k celostnosti vidnih elementov kot kulinaričnih
doživetij. Ne gre samo za okusno
jed, pomembna sta njen videz in
okolje, kjer to jed uživamo. Zato
je cilj dobrega cateringa podrejen
doživetju gostov. V Slovenji smo na
področju prireditvenega cateringa
v samem vrhu. Zelo pogosto celo
prvi pri uvajanju novosti. To je tudi
razlog, da so začele tuje agencije
prirejati mednarodne dogodke na
slovenskih tleh.
o naselje
Apartmajsk
JESEN
V OBJEMU
zlatih gozdov
UGODEN NAJEM
APARTMAJEV
20% popust do 27. 12. 2010
Razvajanje
ba še pred pripravo ponudbe opredeliti, kakšna je vloga cateringa.
Pogostitev je lahko spremljevalni
del kulturnega programa na dogodku, v prednovoletnem obdobju
pa je najpogosteje osrednji del srečanja. Glede na namen se določijo
vsebina, oblika in količina izbranih
jedi in pijač. Na trgu so različni naročniki, taki, ki dajejo cateringu
na dogodku velik pomen, in taki,
ki catering doživljajo zgolj skozi
ceno. Ta zadnja oblika naročila je
lahko za nas zelo nevarna, saj ljudje skozi kakovost, ki je pogojena
z nizko ceno, ocenjujejo bolj nas,
izvajalca, kot naročnika.
Wellness Cent
er Zala
Slovenija
novo v 2010
WELLNESS in
APARTMAJI
Tel 03 896 31 00 | Fax 03 896 34 00
[email protected] | www.terme-topolsica.si
Kako morajo biti usposobljeni in izobraženi kadri, ki sodelujejo na dogodku?
Kakovostni kadri so za podjetje najpomembnejši dejavnik. Morajo biti
ustrezno usposobljeni. Napačno je
razmišljanje, da se to delo lahko
opravlja priložnostno. V Vivo cateringu se nenehno izobražujemo
tako doma kot v tujini. Danes so vsi
vodilni kadri v Vivu naši nekdanji
štipendisti, ki se stalno oblikujejo in
razvijajo. S tem so del vizije podjetja
od samega nastanka. To štejem za
najpomembnejši dosežek v organizaciji podjetja. Vsi potencialni novi
Ne gre samo za
okusno jed, pomembna
sta njen videz in okolje,
kjer to jed uživamo.
Zato je cilj dobrega
cateringa podrejen
doživetju gostov.
▶ Tako pravi Jerneja Kamnikar, direktori-
ca podjetja Vivo catering.
sodelavci se v tim vključujejo že v
času šolanja kot dijaki in študenti
strokovnih srednjih in višjih šol.
Ta model s štipendijskim skladom
smo v podjetju razvili zato, ker nam
omogoča uspešno delovanje tako
doma kot v tujini. Ta način se je
potrdil kot najbolj uspešna pot do
dobrega sodelovanja znotraj timov,
kar je pri izvedbi cateringa ključnega pomena.
Ali ponudbo prilagajate letnim časom, krajem, kjer poteka prireditev, naročnikovim
željam?
Seveda. To je izhodišče za izvedbo
dobre storitve. Letni časi in okolje
dogodka so izziv. Če naročnik ta
izziv želi izkoristiti, mu prisluhnemo. Letni časi ponujajo veliko idej.
Pomladi so češnje, jeseni kostanj.
To so priložnosti, ki jih ne smemo zanemariti. Kraj in prostor
izvedbe sodita v samo načrtovanje dogodka oziroma vsebinskega
sporočila. Željam naročnika vedno
prisluhnemo. Če je pripravljen
prisluhniti našim nasvetom, ki so
plod dolgoletnih izkušenj, pa mu
z veseljem svetujemo in skupaj
oblikujejo kakovostno storitev.
Ali je treba upoštevati tudi
vegetarijance, vegane in druge
prehranske posebnosti?
Vsekakor. Trg postaja vse bolj segmentiran. Pojavljajo se naročniki
z različnimi zahtevami. Ponudba
mora biti široka, v njej morajo biti
zaobjete različne prehranjevalne
navade. Vegetarijanci in vegani
danes niso več nič posebnega. V
zadnjem času smo razvili tudi eko
catering. Pri tem ne gre zgolj za
uporabo ekološko pridelanih surovin, temveč za celostno storitev, ki
je usmerjena k spoštovanju načel
ohranjanja okolja. Upoštevamo pa
tudi druge prehranske posebnosti
in diete, kot je tista pri celiakiji in
podobno.
Pomembna je torej storitev,
ne zgolj produkt?
Pomembno je, da naročniki razumejo prireditveni catering
kot storitev. Pri prireditvenem
cateringu ne gre za trgovsko
blago, ampak za opravljeno storitev, ki se z nabavo trgovskega
blaga šele začne. To poudarjam,
ker nekateri naročniki pogosto
povedo, da pijačo že imajo. S
tem menijo, da je narejeno vse.
V naši dejavnosti pa je treba
to steklenico pripeljati na lokacijo, jo ohladiti, postaviti na
mizo, tudi to prej pripeljati na
lokacijo dogodka, pregrniti in
dekorirati. Temu sledijo kozarci, na enak način, ki jih je
ravno tako treba pripraviti in
pospraviti. Sama strežba skupaj
s podobo in znanjem osebja je
pri tem nepogrešljiv element.
S tem želim na najbolj preprost
način predstaviti delovanje naše storitve.
Številne novosti
v Termah Topolšica vabijo
»Po odprtju apartmajskega
naselja poleti smo v septembru
v Termah Topolšica odprli še
nov wellness center Zala, ki
je oaza miru, sprostitve in
užitkov, kakršne v današnjem
času potrebujemo vsi,« pravi
Špela Menih Novak iz Term
Topolšica.
Poleg raznovrstnih programov, med katerimi vsakdo najde
nekaj zase, je izjemnega pomena
prijazno in strokovno usposobljeno osebje, ki zna gostu svetovati in ga z občutkom popeljati
skozi program obiska. Vsakemu
obiskovalcu se trudijo ponuditi
osebno prilagojeno izkušnjo.
Obiskovalce bodo razvajali v
15 različnih savnah s počivali-
Temelj je osebno prilagojena
izkušnja
▶ »Marsikdo ceni našo majhnost, umestitev naših objektov v objem zelenih gozdov in mirno naravo,« pravi Špela Menih Novak iz Term Topolšica.
šči s pogledi na zeleno okolico,
edinstvenem centru zdravja in
dobrega počutja, savnah za invalide, VIP-prostorih z zasebnimi
savnami, različnimi masažami
in razvajanji v dvoje, ajurvedsko
ponudbo in fitnesom. Ponudba
zajema tudi dve manjši kongresni dvorani, čajnico in wellness
restavracijo.
Terme Topolšica gostom ponujajo programe, ki temeljijo na
dveh naravnih zdravilnih dejavnikih, podarjenih od matere narave – termalni oligomineralno
hipotermni vodi in blagi srednjegorski klimi z obilico sončnih dni.
»Marsikdo ceni našo majhnost,
umestitev naših objektov v objem
zelenih gozdov, mirno naravo in
žuborenje potoka pod hotelskimi
okni. Gosti lahko bivajo v hotelu
ali popolnoma novih, okolju prijaznih apartmajih. Novi center
dobrega počutja Zala pa je sodoben center zdravja in lepote – oaza
miru, sprostitve in užitkov, ki jih v
današnjem času potrebujemo vsi,«
je povedala naša sogovornica.